nasveti za vas

Članki o temah, ki vas zanimajo.

Odvetniške storitve, Posel in gospodarstvo

Kaj je darilna pogodba in kdaj jo moramo skleniti?

Prevajanje besedila

Vsak izmed nas se je kdaj srečal z obdarovanjem, pa naj bo to na strani obdarovalca ali na strani obdarjenca. V večini primerov gre za darila manjše vrednosti – na primer darilo za rojstni dan ali darilo ob božiču – pri katerih sklepanje darilnih pogodb ni običajno. V slovenskem pravnem redu pa poznamo tudi darilno pogodbo, ki se jo največkrat sklene v primeru izročitve darila večje vrednosti.

Darilna pogodba

Darilna pogodba je pogodba s katero darovalec na obdarjenca prenese lastninsko pravico na določeni stvari ali na drugi pravici, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Predmet darilne pogodbe je lahko tako premičnina kot tudi nepremičnina, pa tudi pravice obdarovalca, razen strogo osebnih. Darilna pogodba mora biti nujno sklenjena v pisni obliki, stvar, ki je predmet darilne pogodbe pa mora biti izročena. Tukaj velja omeniti tudi posebnost v primeru darilne pogodbe med zakoncema, ki mora biti overjena tudi pri notarju.

Darilne pogodbe pa torej ni potrebno skleniti v primeru ”običajnega” obdarovanja, kot so na primer darila za valentinovo, rojstni dan ali božič.

Kaj moramo vedeti o davku, ki ga moramo poravnati ob darilni pogodbi?

Darilna pogodba je torej pogodba, s katero stranki pisno uredita situacijo, ko ena stranka podari drugi stranki določeno premoženje, druga stranka pa to premoženje sprejme. Kot pri večini drugih pogodb pri katerih je predmet prenos lastninske pravice, pa moramo biti tudi pri darilni pogodbi pozorni na davek, ki ga določa Zakon na dediščine in darila. Po zakonu o davku na dediščine in darila, je davka oproščeno darilo, ki ga prejme darovalčev dedič prvega dednega reda (sem štejemo potomce in zakonca oz. zunajzakonskega partnerja) oz. obdarjenec, ki je izenačen z dedičem prvega dednega reda (to so zet, snaha, pastorek in dedič ali obdarjenec, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti). Vsi ostali obdarjenci (fizične osebe) morajo plačati davek od darilne pogodbe glede na dedni red, po progresivni lestvici, ki je navedena v 8. členu Zakona na dediščine in darila.

Kdaj je mogoča razveljavitev darilne pogodbe oz. njen preklic?

Darilno pogodbo je seveda mogoče tudi preklicati. Časovne omejitve za preklic ni, se pravi, da lahko pogodbo prekličemo kadarkoli. Je pa vseeno potrebno vedeti, da mora darovalec preklic opraviti v enem letu od dneva, ko je izvedel za razlog za preklic. Poudariti je potrebno, da se stranki v darilni pogodbi tej pravici ne moreta odpovedati. Morebitna določba o odpovedi pravici do preklica v darilni pogodbi je nična in posledično ne velja.

Darilna pogodba davek

Res pa je, da je preklic darilne pogodbe možen le iz zakonsko točno predvidenih razlogov. Le-ti so navedeni v Zakonu na dediščine in darila:

  • Preklic darilne pogodbe zaradi stiske: darovalec lahko darilno pogodbo prekliče zaradi stiske v kateri se je znašel. Gre za položaj, ko je ogroženo darovalčevo življenje, poleg življenja pa tudi življenje njegove družine oz. oseb do katerih ima obdarovalec zakonsko dolžnost preživljanja. Premoženjska stiska ne sme le groziti, ampak mora obstajati oz. mora biti takšna, da darovalec nima sredstev za preživljanje sebe oziroma oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Kljub temu preklic tudi s tega razloga ni mogoč, v kolikor bi obdarjenec zaradi preklica prišel v stisko, v kateri bi bilo ogroženo njegovo življenje.
  • Razveljavitev darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti: v kolikor se je obdarjenec po podpisu darilne pogodbe hudo pregrešil zober darovalca ali njegove bližnje se lahko darilna pogodba prekliče. Preklic iz tega razloga pride v poštev le, ko je darovalec fizična oseba, ne pa tudi, ko je darovalec pravna oseba.
  • Preklic darilne pogodbe zaradi pozneje rojenih otrok: pogoji za to vrsto preklica darilne pogodbe so, da darovalec pred sklenitvijo pogodbe ni imel otrok, da je pošteno sklenil pogodbo in da je po sklenitvi darilne pogodbe dobil otroka.

Darilna pogodba za nepremičnine se lahko ”pohvali” z nekaj posebnostmi

Zelo pogosta je na primer darilna pogodba za avto, nemalo pa je tudi darilnih pogodb za nepremičnine, ki jih moramo obravnavati nekoliko posebej. Nujno je, da je darilna pogodba za nepremičnino sklenjena v pisni obliki (pri darilni pogodbi za avto na primer to ni nujno potrebno, je pa še zmeraj priporočljivo). Lastninska pravica iz obdarovalca na obdarjenca preide šele, ko je vse skupaj zabeleženo v zemljiški knjigi, saj je potrebno biti pozoren tudi na splošna načela stvarnega prava, ki pride do izraza pri prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Priporočljivo je, da že sama pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. V tem primeru je potrebno podpis darovalca na darilni pogodbi notarsko overiti. Če darilna pogodba zemljiškoknjižnega dovolila ne vsebuje, je potrebno le tega sestaviti ločeno, ter nato notarsko overiti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu.

Omeniti pa velja tudi posebnost darilne pogodbe med zakoncema oz. izvenzakonskima partnerjema. Le ta mora biti nujno overjena pri notarju, saj v nasprotnem primeru ni veljavna.

Comments are Closed

Theme by Anders Norén

Spletna stran za delovanje potrebuje piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close