nasveti za vas

Članki o temah, ki vas zanimajo.

Davki

Kaj zakon pravi o davku na darilno pogodbo nepremičnine in premičnine?

Velikokrat lahko slišimo, da je bilo nekomu nekaj izročeno z darilno pogodbo. Še večkrat pa lahko slišimo vprašanje o tem, kakšen je davek na darilno pogodbo nepremičnine in kdo mora ta davek poravnati. Na vse to vam bomo skušali odgovoriti v naslednjem članku.

Kaj je darilna pogodba in kaj je z njo pravzaprav lahko podarjeno?

Darilna pogodba je pogodba, ki jo skleneta darovalec in obdarjenec z namenom prenosa lastninske pravice iz darovalca na obdarjenca. Darilna pogodba se lahko sklepa tako za premičnine kot tudi za nepremičnine in tudi za nekatere pravice – skoraj vse razen strogo osebnih.

Kakšen je davek na darilno pogodbo, ki ga je potrebno plačati?

Davek na darilno pogodbo – tako za nepremičnine kot tudi za premičnine – je odvisen od tega, kateremu dednemu redu pripada obdarjenec. Dedni redi so opredeljeni v Zakonu o dedovanju. Omenjeni zakon dediče deli v tri dedne rede. V prvi dedni red štejemo otroke in partnerja zapustnika. V drugi dedni red štejemo partnerja zapustnika in njegove starše. V tretji dedni red pa sodijo stari starši zapustnika. Enako velja v primeru darilne pogodbe, le da se na mesto zapustnika tukaj postavi darovalec.

Višino davka na dediščine in darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Osnovo za plačilo davka predstavlja vrednost v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Pri premičninah (razen pri denarju), je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja, ki se znižana za 5.000 EUR. Darilo ali dediščina, ki zajema le premičnine, katerih skupna vrednost je nižja od 5.000 EUR torej ni obdavčeno. V kolikor je obdarjenec od darovalca v roku 12 mesecev dobil več daril, se za osnovo plačila davka šteje vrednost vsega prejetega premoženja skupaj in ne vsakega darila posamično.
Pri plačilu davka na nepremičnino pri darilni pogodbi davčno osnovo predstavlja tržna vrednost nepremičnine v času nastanka davčne obveznosti. Ker Zakon o davku na nepremičnine ni bil sprejet, so tudi določila o plačilu davka na podarjeno nepremičnino zapisana v drugih zakonih.

Davek na nepremičnine je zavezana poravnati oseba, ki je premoženje v dar prejela na podlagi darilne pogodbe (pa tudi na podlagi dedovanja). Višina davka je določena v lestvici, ki je navedena v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila.

Kdo je plačila davka opravičen?

Plačila davka od darilne pogodbe pa je opravičena oseba, ki sodi v 1. dedni red oz. osebe, ki so s prvim dednim redom izenačene. Davka je oproščen tudi dedič ali obdarjenec, ki se po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) šteje za kmeta, če podeduje oz. dobi v dar kmetijsko zemljišče. Davka prav tako ni potrebno poravnati vnukom, saj jih zakon uvršča v prvi dedni red.

Comments are Closed

Theme by Anders Norén

Spletna stran za delovanje potrebuje piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close