Vsak izmed nas se vsaj nekajkrat v življenju žal znajde v postopku, ki mu pravimo dedovanje. Gre pravzaprav za pripad premoženja umrlega njegovim potomcem in drugim dedičem. Ko nekdo umre, se mora njegovo premoženje prenesti na njegove naslednike. V sklop premoženja lahko štejemo dejansko premoženje, to so seveda materialne dobrine, v premoženje pa spadajo tudi denar in določene pravice, kot je na primer pravica na vrednostnih papirjih. Predmet dedovanja je pravzaprav vse zapustnikovo premoženje, razen strogo osebnih pravic.
V Sloveniji lahko svojci in zapustnikovi bližnji dedujejo na dva načina. Zapustnik lahko za primer svoje smrti sestavi oporoko, ki jo sodnik na zapuščinski obravnavi prebere in v primeru, da se glede na oporoko nihče ne pritoži, steče dedovanje po željah umrlega. Velikokrat pa se zgodi, da se oporoka izpodbija in tako se celoten postopek dedovanja nekoliko zavleče, saj se zvrstijo zapuščinske obravnave, na katerih sodišče odloča o utemeljenosti izpodbijanja oporoke. V kolikor pa umrli ni zapustil oporoke, je bila ta uničena, izgubljena ali pa je neveljavna, stopi na prvo mesto zakon, ki določa tri dedne rede, ki predstavljajo podlago za dedovanje. Od tega v kateri dedni red spadamo, je odvisno, kaj in koliko bomo dedovali. V prvi dedni red štejemo zapustnikovega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja ter njegove otroke, ki dedujejo vsak polovico zapustnikovega premoženja, če zapustnik otrok nima, se dedovanje preseli v drugi dedni red, kjer najdemo zapustnikovega partnerja in njegove starše oziroma posvojitelje in njihove potomce. Slednji dedujejo polovico, ki se nato deli na enake deleže, preostalo polovico premoženja pa deduje partner zapustnika. V kolikor niti dedovanje po drugem dednem redu ni mogoče, se dedovanje preseli v tretji dedni red, kjer najdemo zapustnikove dede in babice in njihove potomce (zapustnikove bratrance in sestrične). Vsaka stran družine deduje polovico premoženja, ki se nato nadalje deli na enake dele. Ne glede na podlago dedovanja se zapuščinski postopek zmeraj zaključi s sklepom s dedovanju.
Kaj se zgodi, če se dedič z oporoko ne strinja – kakšne so njegove možnosti?
Največkrat se sicer zgodi, da je zapustnik dejansko spisal oporoko, po kateri bi se moralo dedovati, vendar se dediči z oporoko zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne strinjajo. V tem primeru je mogoče izpodbijanje oporoke. Razlogi, zaradi katerih se oporoka izpodbija, so seveda različni, največkrat pa gre v praksi zato, da dedič meni, da mu pripada višji dedni delež, kot mu je bil v oporoki določen. Zakon o dedovanju zato dedičem, ki bi jih zapustnik prezrl ali pa jim namenil premajhen dedni delež, ščiti z institutom nujnega dediča. Gre za najožje zapustnikove sorodnike, ki jim zakon priznava pravico dedovanja deleža v višini ½ oziroma 1/3 dednega deleža, ki ga določa Zakon o dedovanju. Dedič se lahko na nujni delež v samem postopku pripada dediščine ves čas sklicuje, sodišče pa bo ocenilo utemeljenost pritožbe. V kolikor je premoženje zapustnika premajhno, da bi se nujni deleži izplačali, sodišče določi, da se morajo v zapuščino všteti tudi darila, ki jih je umrli podaril pred smrtjo.
Kaj, če se je eden od dedičev do zapustnika v času življenja grdo vedel?
Oporoka za lahko nadalje izpodbija tudi, v kolikor je eden izmed dedičev, ki je v oporoki določen t.i, ”nevreden”, kar pomeni da se je za časa življenja zapustnika grobo prekršil preko njega ali preko njegovih bližnjih. Na dedno nevrednost se lahko sklicujejo vsi zakoniti dediči.
Kakšen je davek na dedovanje partnerja, če zapustnik ni imel otrok?
Največkrat pa ljudi zanima kakšen bo davek na dedovanje. Davek na dedovanje, ki ga bomo ob dedovanju morali poravnati je odvisen od dednega reda, ki mu pripadamo. V kolikor pripadamo prvemu dednemu redu, nam davka od dedovanja sploh ne bo potrebno plačati. Dedovanje po starših torej zapustniku ne nalaga plačila davka. Davka na dedovanje prav tako ne bo potrebno plačati tistim, ki bodo zapuščino dedovali lokalni skupnosti ali državi. Za druge dedne rede pa se davek določi glede na Zakon o davku na dediščine in darila. Velikokrat pa se v praksi pojavi vprašanje, kako je s plačilom davka partnerja umrlega, ki zaradi tega, ker umrli ni imel otrok avtomatsko pripada drugemu dednemu redu. Odgovor je dokaj preprost – partner bo davka opravičen, saj se šteje, kot da bi dedoval po prvem dednem redu.
Ali je v procesu dedovanja dobrodošel pravni nasvet?
Kljub vsemu pa ostaja eno izmed najbolj pomembnih vprašanj ali je v primeru dedovanja za pravni nasvet potrebno poprositi odvetnika. Žal je tako, da v primeru dedovanja zares velikokrat pride do sporov, poleg tega pa so v vsak zapuščinski postopek vpletena tudi čustva, zato je sodelovanje odvetnika v zapuščinskem postopku skoraj nujno, saj bo odvetnik veliko bolj objektiven od nas samih. Odvetnik nas bo skozi celoten postopek vodil in usmerjal naše odločitve, s tem pa bo učinkovito poskrbel za to, da se bo naše premoženje zaščitilo.
