nasveti za vas

Članki o temah, ki vas zanimajo.

Odvetniške storitve, Posel in gospodarstvo

Kaj je potrebno vedeti o dedovanju po oporoki in izpodbijanju oporoke?

Stvarnopravni zakonik sosedsko pravo

Oporoka je pravni posel za primer smrti, ki se uporablja v sklopu dedovanja. Dedovanje je postopek v katerem bodo pravice umrlega prešle na njegove potomce. Predmet dedovanja so lahko vse zapustnikove pravice, razen strogo osebnih. Tako so lahko predmet dedovanja tudi dolgovi, ki se jih zapustniki navadno bojijo. Po pravu Republike Slovenije lahko posameznik deduje na podlagi dveh pravnih naslovov – po oporoki ali po zakonu. Načeloma ima oporoka prednost pred zakonom, saj izraža zapustnikovo (poslednjo) voljo, ki mora biti po načelih slovenske legislative vsekakor upoštevana. Kljub temu, pa se je potrebno zavedati, da lahko zapustnik tudi svojim najbližjim krati določene pravice, ki jih zakon s posebnimi instituti tako ščiti. Kljub oporoki je potrebno tako upoštevati institut nujnega deleža. Gre za institut, ki varuje zapustnikove potomce pred tem, da bi jih umrli spregledal. Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi šel dediču po zakonitem dednem redu.

Kot določa Zakon o dedovanju, so nujni dediči:

  • pokojnikovi otroci in posvojenci,
  • pokojnikovi vnuki,
  • pokojnikovi starši,
  • pokojnikov zakonec oz. izvenzakonski partner.

Nujni delež znaša:

  • 1/2 zakonskega deleža za: otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja in
  • 1/3 zakonskega deleža za: starše, dede in babice, brate in sestre.

Kdo lahko sestavi oporoko in kaj je njen predmet?

Preden pa se spustimo v druge podrobnosti oporočnega prava, je najbolje, da si pogledamo, kaj je pravzaprav predmet oporoke, kdo jo lahko napiše in kako pravzaprav napisati oporoko. Glavna vsebina oporoke so predvsem navedbe oporočitelja, kako in komu naj bo njegovo premoženje, ki ga bo imel v trenutku smrti, razdeljeno. Pomembno je vedeti, da oporoka v času življenja oporočitelja nima nobenega učinka in oporočitelj do svoje smrti s premoženjem še vedno lahko upravlja in razpolaga, kot želi. Poleg tega lahko poudarimo tudi, da lahko oporočitelj oporoko za časa svojega življenja spremeni ali prekliče.

Ker je poroka strogo osebni pravni posel lahko njeno vsebino določi zgolj in samo imetnik premoženja, ki je predmet oporoke, torej oporočitelj. Zakon zahteva, da mora biti oporočitelj star vsaj 15 let in da mora biti »razsoden«. »Razsodnost« oporočitelja se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Oporoka, ki jo napravi nekdo, ki ne izpolnjuje teh dveh pogojev je neveljavna. Poleg tega pa mora oporoka, za to, da je veljavna, izpolnjevati še nekatere druge pogoje. Veljavno oporoko lahko oporočitelj sestavi le v eni izmed oblik, določenih z zakonom in pod pogoji, ki so zakonsko urejeni. Tako oporoke ne more sestaviti na poljuben način, ampak za to obstajajo določbe v zakonu, ki jih mora oporočitelj pri pisanju oporoke strogo upoštevati.

Kako napisati oporoko, da bo le ta veljavna?

Tipi oporoke, ki so določeni v zakonu, so:

  • Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.
  • Pisna oporoka pred pričami: oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, vendar se mora podpis zgoditi v prisotnosti dveh prič, hkrati pa mora pred njima izjaviti, da je to njegova oporoka. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta na oporoko.
  • Sodna oporoka po izjavi oporočitelja sestavi sodnik okrajnega sodišča. Oporočitelj jo nato v njegovi prisotnosti prebere in podpiše, sodnik pa dejanje potrdi. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo v prisotnosti dveh prič prebere sodnik, oporočitelj pa jo pred njima podpiše ali naredi na njej ročno znamenje. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta nanjo.
  • Ustna oporoka: v primeru, ko zaradi izrednih razmer zapustnik ne more narediti pisne oporoke, lahko oporočitelj svojo voljo izjavi ustno, pred dvema pričama. 30 dni od prenehanja izrednih razmer, ustna oporoka preneha veljati.
  • Oporoka v obliki notarskega zapisa: notar lahko oporoko sestavi po ustni izjavi ali potrdi oporoko v pisni obliki, ki mu jo izroči oporočitelj. Pri sestavljanju oporoke morajo sodelovati zapisne priče.
  • Zakon o dedovanju ureja tudi oporoko, sestavljeno v tujini, oporoko, sestavljeno na slovenski ladji, oporoko, sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem, ter mednarodno oporoko.

Dedič je lahko vsak, ki je po smrti zapustnika še živ in ga je le-ta določil z oporoko. Izjemoma pa lahko deduje tudi še nerojen, a že spočet otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ – to pravilo se je uveljavilo že v času rimskega prava.

Kaj moramo vedeti o preklicu oporoke?

Vedeti je potrebno tudi, da lahko oporočitelj že zapisano oporoko kadarkoli prekliče ali pa jo spremeni, zato se nam ni potrebno bati, da ko bo oporoka enkrat zapisana je usoda našega premoženja po naši smrti zapečatena. Oporoka se prekliče z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka. Oporoka se lahko prekliče tudi tako, da oporočitelj sestavi novo oporoko, v kateri prekliče staro.

Velikokrat pa se soočamo tudi z izpodbijanjem oporoke?

Poleg navedenega pa ne smemo pozabiti niti na možnost izpodbijanja oporoke. Dediči, ki se ne strinjajo z vsebino oporoke ali načinom zakonitega dedovanja lahko v času zapuščinskega postopka oporoko poskuša tudi izpodbiti, vendar celoten proces poteka pred sodiščem.

Comments are Closed

Theme by Anders Norén

Spletna stran za delovanje potrebuje piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close