Javno naročanje je tako v Republiki Sloveniji kot tudi drugod po Evropi izjemno pomembno, saj se ocenjuje, da se po postopkih javnih naročil v državah Evropske unije porabi okrog 12% bruto družbenega produkta v Evropski uniji. Tudi Republika Slovenija v tem pogledu ne zaostaja, saj država preko porabe državnega proračuna pomembno vpliva tudi na gospodarstvo.
Kaj vse moramo vedeti o oddaji javnih naročil v Republiki Sloveniji?
Med javno naročanje štejemo skupke dejanj, ki jih izvajajo subjekti na trgu z namenom gospodarne pridobitve blaga, storitev ali gradnje. K oddaji javnih naročil so zavezani vsi neposredni, pa tudi posredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, med katere na primer štejemo ministrstva in organe v sestavi, vlado, pa tudi vrtce, šole, bolnice in druge podobne ustanove. Na drugi strani pa so lahko ponudniki v javnem naročanju vse pravne pa tudi fizične osebe, ki določen produkt ali storitev oziroma gradnjo ponujajo. Pri tem je potrebno poudariti, da je v sklopu javnega naročanja potrebno ravnati po načelih javnega naročanja, med katere štejemo:
- gospodarno porabo javnih sredstev,
- enakopravnost ponudnikov,
- transparentnost postopka oddaje javnega naročila ter
- načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Skladno s temi načeli je potrebno voditi vsa javna naročila. Poleg tega velja omeniti tudi to, da med tujimi ponudniki, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije in domačimi ponudniki ne smemo delati razlik, saj nam to prepovedujejo pravila Evropske Unije. Na evropskem teritoriju moramo namreč zagotavljati prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, drugačno tretiranje ponudnikov, ki prihajajo iz drugih držav članic Evropske unije pa bi se torej razumelo kot diskriminatorno, kar lahko vodi v dolge in utrujajoče postopke pred Evropskim sodiščem.
Vsako javno naročilo mora biti objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije (na spletni strani: https://www.uradni-list.si/). Seveda pa so lahko javna naročila objavljena tudi v dnevnem časopisju in drugih glasilih, vendar ne prej kot v Uradnem listu. Objave so razdeljene glede na predmet javnega naročila: blago, storitve ali gradbena dela, ter glede na vrste postopka.
Možnost pridobitve dodatne poklicne kvalifikacije s področja javnega naročanja
Postopki javnega naročanja so relativno kompleksni, posamezniki, ki se z njimi ukvarjajo pa zato potrebujejo specifično znanje, ki mora biti široko in hkrati poglobljeno, zato smo se v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. odločili, da za vse zainteresirane pripravimo možnost pridobitve dodatne poklicne kvalifikacije s področja javnega naročanja. Dodatna poklicna kvalifikacija poteka po javno veljavnih formalnih izobraževalnih oziroma študijskih programih in vključuje premišljeno izbrane tematike in sodobne tehnološke pristope, ki sledijo trendom in zahtevam trga na področju javnih naročil v Sloveniji.
Dodatno poklicno kvalifikacijo bo posameznik pridobil po uspešno opravljenem izpitu, po katerem bo prejel naziv: »strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji«, ki ga izda izvajalec dodatne kvalifikacije v skladu s Pravilnikom o določitvi obrazca potrdila o pridobitvi dodatne kvalifikacije, izdanem pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Uradni list RS, št. 28/16). Za pristop na izpit, ki bo pisni in ustni, se bo potrebno udeležiti predavanj in vaj, ki jih bodo izvedli s strokovnim znanjem podkovani posamezniki. Predavanja in vaje bodo kandidatom pomagala k boljšemu in bolj poglobljenemu razumevanju snovi javnega naročanja.
4. dnevi prakse javnih naročil bodo minili v duhu sprememb na tem področju
V Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. pa letos že četrtič organiziramo dogodek Dnevi prakse javnih naročil, ki ga bodo zaznamovale predvsem spremembe, ki so se zgodile na področju javnega naročanja. Prišlo je namreč do spremembe Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C), Ustavno sodišče pa je sprejelo tudi odločbo, ki je začasno uredila uporabo posameznih določb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Vse to je vodilo v pojav številnih zapletov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, kar pa je prineslo novo prakso Državne revizijske komisije. Na predavanjih se bomo letos posvetili predvsem temu, kako omenjene spremembe uporabiti v praksi.
Strokovnjaki nam bodo razložili, kako novosti vplivajo na uporabo pravil javnega naročanja z vidika naročnikov ter ponudnikov ter kako so novosti spremenile prakso javnih naročil in seveda, kako se izogniti težavam oziroma zapletom, s katerimi se zaradi omenjenih sprememb največkrat soočamo. Velik poudarek namenjen primerom iz prakse in vprašanjem udeležencev ter reševanju konkretnih dilem, s katerimi so se ti srečali pri izvajanju svojih delovnih nalog. Med predavanji pa se bomo dotaknili tudi vprašanja, kaj je prinesla odločba Ustavnega sodišča naročnikom pri pripravi razpisne dokumentacije in ponudnikom pri oddaji ponudb, kako je Državna revizijska komisija s svojo prakso vplivala na način dokazovanja nekaznovanosti, kaj prinaša uvedba upravnega spora na področju pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, kateri so najpogostejši prekrški naročnikov, kaj lahko storijo naročniki in ponudniki pri zagotavljanju spoštovanja delovno pravne, davčne in socialne zakonodaje.
Dotaknili se bomo tudi področja pravnega varstva, na katerem bomo povedali kako se štejejo roki za vložitev zahtevka za revizijo, s poudarkom na primerih, ko se zahtevek za revizijo vlaga zoper razpisno dokumentacijo, naročnik pa objavlja odgovore in pojasnila.
