Javno naročanje je postopek, ki predstavlja velik del našega državnega bruto proizvoda, poleg tega pa predstavlja tudi velik del BDP držav članic Evropske unije in je tako zelo pomemben tako za nas kot tudi za preostale države članice EU. Zakonske določbe, ki oddajo javnih naročil in druge postopke javnega naročanja urejajo, so relativno zapleteni, posameznik, ki se ukvarja z javnimi naročili, pa mora to področje do potankosti poznati in ga razumet, da so javna naročila speljana v skladu z zakonodajo.
Postopki javnega naročanja so urejeni v Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3), Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV) ter Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN).
Preden pa se spustimo v podrobnosti javnega naročanja je najprej potrebno spoznati definicijo tega postopka. Ko govorimo o javnem naročanju, govorimo o skupku dejanj, ki jih opravljajo naročniki z namenom gospodarne nabave blaga, storitev ali gradnje. Pri tem so naročniki vsi neposredni pa tudi posredni porabniki državnega in lokalnih proračunov, ponudniki pa so lahko tako pravne kot tudi fizične osebe, ki se ukvarjajo z določeno storitvijo, ponujajo določen izdelek ali gradnjo. Pri celotnem postopku javnega naročanja je nujno, da se ves čas spoštujejo načela javnega naročanja, med drugim pa je potrebno poudariti tudi, da med ponudniki, ki prihajajo iz držav članic EU in med domačimi ponudniki ne sme prihajati do razlik, saj to prepovedujejo načela o prostem pretoku blaga, storitev in kapitala, ki smo jih z vstopom v Evropsko Unijo sprejeli.
Katerim načelom morajo slediti vsi postopki javnega naročanja?
Javno naročanje mora torej slediti načelom, ki so za javno naročanje predvidena:
- gospodarna poraba javnih sredstev,
- enakopravnost ponudnikov,
- transparentnost postopka oddaje javnega naročila ter
- načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Skladno z njimi se morajo voditi vsa javna naročila.
Javna naročila morajo biti objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije
Vsako javno naročilo, ki ga pravna oseba opravi, mora biti objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije. Seveda so lahko ob tem javna naročila objavljena tudi v dnevnem časopisju, vendar ne prej kot v Uradnem listu. Ponudniki se z glavnimi podatki o posameznih javnih naročilih seznanijo iz uradne objave v Uradnem listu. Objave so razdeljene glede na predmet javnega naročila: blago, storitve ali gradbena dela, ter glede na vrste postopka.
Kongres javnega naročanja bo podal praktične odgovore na vprašanja
Ker se v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. zavedamo, kako zelo pomembno je področje javnega naročanja smo za vse, ki so z javnim naročanjem v stiku, pripravili Kongres javnega naročanja, na katerem bomo obravnavali vsa pereča vprašanja, ki se posameznikom, ki delujejo na področju javnega naročanja še zastavljajo.
Letošnji Kongres javnega naročanja bo namenjen predvsem spremembam, ki jih na področje javnih naročil prinašata nova zakonodaja ter praksa Državne revizijske komisije in Sodišča EU. Naročnike in ponudnike bomo po sklopih opozorili na najpogostejše napake, ki se pri javnih naročilih pojavljajo. V okviru Kongresa javnega naročanja bomo podali tudi konkretne nasvete o tem, kako pravilno izpolniti obrazec ESPD, ter odgovorili na vprašanja, kot so:
- Kaj pomeni neresnična izjava ponudnika?
- Ali imajo ponudniki pri potrjevanju referenc kakšne pravice, naročniki pa dolžnosti?
- Ali je sofinanciranje javnih naročil iz kohezijskih sredstev priložnost ali ovira?
Predstavili pa bomo tudi prve izkušnje iz prakse pri izvajanju dinamičnega nabavnega sistema ter svetovali o priporočljivih pogodbenih klavzulah pri pogodbi, sklenjeni po okvirnem sporazumu.
Kongres bo, tako kot zmeraj, praktično naravnan, v sklopu Kongresa javnega naročanja pa se bomo skušali izogniti brezplodnim debatam ter se bomo raje posvetili konkretnim vprašanjem, ki se posameznikom v samem postopku javnega naročanja zastavljajo. Namen s katerim kongres organiziramo, je namreč v tem, da udeleženci dobijo odgovore na svoja praktična vprašanja, ne pa zato, da so opozorjeni na težave, ki jih praksa javnih naročil prinaša s sabo. Poleg tega velja omeniti tudi dejstvo, da bodo predavatelji faze izvedbe javnega naročila povezovali s pogodbeno fazo izvedbe javnega naročila, kar je nujno potrebno za uspešno izvedbo javnega naročila, ki se ne konča s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, temveč šele z uspešno izvedbo pogodbe o javnem naročilu.
Komu je Kongres javnega naročanja pravzaprav namenjen?
Dogodek je namenjen predvsem vsem predstavnikom naročnikov in ponudnikov, ki prihajajo v stik s postopki javnega naročanja, pa naj bo to preko priprave tehnične ali pravne dokumentacije, pri pripravi ponudb ali pri koordinaciji izvedbenega dela javnih naročil, ter tudi pravnim svetovalcem, odvetnikom in sodnikom, ki se ukvarjajo z javnimi naročili pri svojem pravnem delu.
Za vsa dodatna vprašanja smo vam na voljo tako po telefonu kot tudi po e-pošti, kjer vam bomo z veseljem pomagali z dodatnimi informacijami, še več informacij pa lahko najdete tudi na spletni strani: https://kjn.uradni-list.si/ .
