Oporoka ali testament je izjava poslednje volje zapustnika. Gre za enostranski pravni akt, s katerim oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporka je strogo oseben posel, kar pomeni da v katerem ni moč zastopati oporočitelja. Oporoka mora biti sestavljena v eni od oblik, ki jih predpisuje zakon. V Sloveniji lahko dedujemo po dveh pravnih podlagah – po zakonu in po oporoki, vendar zakon daje prednost zapustnikovi volji in s tem dedovanju po oporoki, dedovanje po zakonu pa se uvede, če umrli ni zapustil oporoke, je le-ta neveljavna ali ni najdena.
V Sloveniji poznamo štiri različne tipe oporoke:
- Lastnoročna oporoka: napisana mora biti z lastno roko in tudi lastnoročno podpisana.
- Pisna oporoka pred pričami: oporočitelj mora sestavek lastnoročno podpisati in hkrati izjaviti, da je to njegova oporoka, nato pa listino podpišeta še dve priči.
- Sodna oporoka: oporočitelj ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred sodiščem, ki jo natančno zapiše v zapisnik.
- Notarska oporoka: opravi se lahko na dva načina – sestavi jo lahko notar na podlagi izjave oporočitelja ali pa jo oporočitelj sestavi sam in jo predloži notarju v potrditev.
Kdo in kdaj lahko uveljavlja institut nujnega deleža pri oporoki?
Kljub temu, da zakon daje prednost dedovanju po oporoki, pa ne smemo pozabiti na institut nujnega dediča, ki ščiti najbližje sorodnike zapustnika pred prezrtjem. Nujni delež pri oporoki omogoča nujnim dedičem, da dedujejo po zapustniku, kljub temu, da je zapustnik svoje premoženje podaril, ali ga zapustil v oporoki drugim dedičem. Med nujne dediče sodijo pokojnikovi otroci in posvojenci, pokojnikovi vnuki, pokojnikovi starši in pokojnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Oseba je nujni dedič le, če je po zakonitem dednem redu upravičen dedovati.
Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za izpodbijanje oporoke?
Dediči, ki se z oporoko ne strinjajo, jo bodo izpodbijali. Izpodbijanje oporoke je mogoče iz različnih razlogov. Najpogosteje gre za formalne ali vsebinske sestavine, na katere se pri izpodbijanju sklicujemo. Težava lahko nastane tudi zaradi nezadostnih opisov dedičev, ki jih potlej zapuščinsko sodišče ne more določiti. V vsakem primeru je najbolje, da v primeru, ko se odločimo za izpodbijanje, najamemo odvetnika, saj bo le-ta poskrbel, da bodo naše pravice ustrezno zaščitene.
