V Sloveniji lahko posameznik deduje po dveh pravnih podlagah – dedovanje po zakonu in po oporoki. Zakon načeloma daje prednost zapustnikovi volji in v primeru, če je oporoka spisana in je veljavna, upoštevamo dedovanje po oporoki. Vendar zakon oporočiteljevo voljo omejuje z določenimi instituti. Najbolj znan institut je institut nujnega deleža pri dedovanju. Dedovanje po zakonu pride v poštev, ko umrli ni zapisal oporoke, je ta uničena ali neveljavna. Zakon dediče razdeli v tri dedne rede, na katerih je utemeljeno dedovanje po zakonu.
- Prvi dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih. V primeru, da zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red in zakonec oz. zunajzakonski partner deduje le polovico premoženja.
- Drugi dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
- Tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).
Kako je pri dedovanju s plačilom davka?
Tako kot pri večini drugih stvari je tudi pri dedovanju potrebno plačati davek, vendar z nekaj izjemami. Če posameznik pripada prvemu dednemu redu, mu davka ne bo potrebno plačati. Prav tako davka ne bo potrebno plačati osebam, ki so izenačene s prvim dednim redom in osebam, ki so zapuščino prepustile državi ali lokalni skupnosti. Vsi drugi morajo v primeru dedovanja poravnati davek v skladu z 8. členu zakona na dediščine in darila. Velikokrat se postavi vprašanje o tem, kakšen je davek za vnuke. Ker tudi ti spadajo v prvi dedni red so davka oproščeni.
Zapustnik je zapustil tudi dolgove, ali se lahko v tem primeru dediščini odpovem?
Velikokrat pride do situacije, ko zapustnik poleg imetja zapusti tudi številne dolgove. V tem primeru se dediči velikokrat prestrašijo, da bodo morali te dolgove poplačati in bodo morda ostali celo brez svojega premoženja. Na tem mestu velja opozoriti, da dedič za dolgove zapustnika odgovarja do višine tega, kar mu je bilo zapuščeno, vendar z vsem svojim premoženjem. Če se želimo dediščini odpovedati moramo to storiti na zapuščinski obravnavi izrecno, se pravi pred izdajo sklepa o dedovanju. Odpoved dediščini je možna, če dedič z dediščino pred tem še ni razpolagal. Poleg tega velja omeniti tudi, da se dedič dediščini odpove tudi za vse svoje potomce, razen če izrecno poudari, da se dediščini odpoveduje zgolj v svojem imenu.
