Odvetniki za dedno pravo se v praksi pogosto srečujejo s situacijami, ko oseba, ki umre, za seboj poleg premoženja zapusti tudi dolgove. V načelu velja, da oseba za dolgove pokojnika odgovarja v višini podedovanega premoženja. To pa pomeni tudi, da če po umrlem podeduje avtomobil, vreden 3.000 EUR, odgovarja za podedovane dolgove v tej višini – ampak ne nujno in ne le z avtomobilom, ampak z vsem svojim premoženjem.
Če umrli poleg premoženja zapusti dolgove, dedič za dolgove ne odgovarja, če ne sprejme dediščine oziroma če ne uveljavlja nujnega deleža. Sicer sodišče najprej oceni vrednost celotne zapuščine; premoženje in terjatve, potem pa od tega odbije dolgove in stroške.
Ali mi pripada nujni delež?
Nujni dediči so najpogosteje: zakonec umrlega, njegovi otroci in posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši. Izjavo o uveljavljanju nujnega deleža morajo nujni dediči uveljaviti do konca zapuščinskega postopka.
Ali sodišče vedno opravi zapuščinsko obravnavo?
Izjemoma lahko sodišče izda sklep tudi brez tega – kadar oseba ni zapustila premoženja, ali če je zapustila samo premično premoženje, pa nihče izmed vseh tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave, lahko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi.
Ali gre lahko na obravnavo samo odvetnik za dedno pravo?
Odvetnik za dedovanje, ki ga stranka pooblasti za zastopanje, se lahko namesto stranke udeležuje zapuščinskih obravnav, uveljavlja pravice strank in skrbi za uresničitev njenih interesov. V primerih dedovanja se odvetniki najpogosteje srečujejo z reševanjem zapletov, do katerih pride zaradi tega, ker zapustnik v oporoki nekoga ni omenil (ki bi sicer bil dedič po zakonu), oziroma ga je izpustil, ali pa je nekomu naklonil manj, ko bi znašal njegov nujni delež. Pogosto se pojavljajo tudi druga vprašanja glede delitve premoženja, glede tega, ali lahko en dedič drugega dediča izplača (npr. kadar je nekomu v interesu, da podeduje celotno stanovanje, pa potem izplača drugega dediča). Na odvetnike se stranke velikokrat obrnejo tudi po pomoč – da jim pomaga ugotoviti, koliko je nekdo sploh imel premoženja in kje to premoženje je, včasih je potrebno opravljati poizvedbe v bankah, tudi v tujini (nekatere države podatkov ne dajejo). Zaželeno je, da ima odvetnik utečene stike s tujino. Ni odveč opozoriti niti na to, da se v zapuščino šteje vse, kar je zapustnik kadarkoli podaril svojim dedičem (če je nekomu že za časa življenja podaril večja darila, vrednost teh daril vpliva na vrednost zapuščine, na višino nujnih deležev ter tudi dednih deležev). Pri ustrezni sestavi zahtevka vam lahko pomaga pravni strokovnjak.
