Velikokrat si posamezniki že za časa svojega življenja želijo s pogodbo urediti svoja premoženjska razmerja po njihovi smrti in tako preprečiti morebitne spore, ki bi lahko med potomci zaradi dedovanja nastajali. Največkrat bomo pri tem najprej pomislili na oporoko. Oporoka je strogo osebni pravni posel, ki predstavlja podlago za prehod premoženja iz zapustnika na njegove potomce. Oporoka je najpogostejši pravni posel, s katerim se urejajo premoženjsko pravna razmerja za primer smrti. Včasih pa nas okoliščine silijo, da z drugimi vrstami pogodb uredimo premoženjska razmerja še veliko prej. Z nekaterimi pogodbami se lahko oseba zavaruje tudi na ta način, da bo tisti, ki mu bo premoženje po njeni smrti ostalo, zanjo poskrbel še za časa življenja.
Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju in kako je pri tem z nujnim deležem?
Obveznost preživljanja staršev sicer res ni nikjer zapisana, vendar je nekako logično, da bodo otroci poskrbeli za svoje starše, ko le ti sami zase več ne bodo mogli skrbeti. Drugače je, če oseba nima otrok ali le-ti zanje ne poskrbijo. V tem primeru velikokrat pride do odločitve po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je urejena v 557. členu Obligacijskega zakonika. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se prva pogodbena stranka (”preživljalec”) zaveže, da bo preživljala drugo pogodbeno stranko ali koga drugega, (”preživljanca”), druga pogodbena stranka pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene. Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti nujno sestavljena v obliki notarskega zapisa, da bo veljavna. Lahko pa se zgodi, da se po smrti pojavi bližnji in tukaj naletimo na vprašanje kako sta povezana pogodba o dosmrtnem preživljanju in nujni delež, do katerega so upravičeni najbližji sorodniki umrlega. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je v svoji biti odplačna pogodba, premoženje, ki je njen predmet pa zato načeloma ne spada v zapuščinsko maso. Posledično nujni dediči ne morejo zahtevati vrnitve takega premoženja v zapuščino, tudi če bi bil prikrajšan njihov dedni delež, saj ne gre za neodplačni pravni posel. Omeniti sicer velja, da lahko pride do izpodbijanja takšne pogodbe, v kolikor pogodbeni stranki dejansko nista sklenili pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ampak sta želeli le prikriti darilno ali kakšno drugo pogodbo.
Kaj je izročilna pogodba, kdo jo sklene in kaj ureja?
Drugače pa je v primeru izročilne pogodbe. Izročilna pogodba je pogodba s katero lastnik premoženja sklene pogodbo s svojimi potomci in z njo izroči oz. poskrbi za razdelitev premoženja še za časa svojega življenja. Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, sicer ni veljavna. Da je pogodba veljavna, mora biti izpolnjen še dodaten pogoj – vsi, ki bi lahko s pogodbo kaj pridobili (se pravi vsi izročiteljevi potomci) se morajo s pogodbo strinjati. S pogodbo se morajo posamezniki strinjati, tudi, če jih le-ta ne vključuje. Če se kakšen od izročiteljevih potomcev s pogodbo ne strinja, lahko da privolitev k pogodbi tudi kasneje v enaki obliki. Prav tako pa izročilna pogodba ostane veljavna, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, pa tudi če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden. Pozabiti ne smemo niti na situacije, v katerih je stranka izročilne pogodbe zapustnikov zakonec ali izven zakonski partner. V tem primeru je pomembno da se z izročitvijo in razdelitvijo strinja tudi ta. Tudi če zapustnik svojega zakonca ali izven zakonskega partnerja v izročilni pogodbi ni upošteval, ima le-ta še zmeraj pravico do nujnega deleža, ki mu kot ožjemu sorodniku po Zakonu o dedovanju pripada. Posledično se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine (na podlagi katere se določi vrednost deleža nujnega dediča) tisti del, ki je bil z izročilno pogodbo izročen izročiteljevim potomcem, šteje za darila. Izročitelj lahko v izročilni pogodbi razpolaga le s svojim premoženjem, ki ga je imel ob trenutku naprave izročilne pogodbe in ne s premoženjem, ki bi ga imel v trenutku svoje smrti. Prav tako pa lahko razpolaga s svojim celotnim premoženjem ali le z delom premoženja.
Kako je s plačilom davka v primeru sklenitve izročilne pogodbe?
Tako kot pri darilni pogodbi ali pri dedovanju je tudi v primeru sklenitvi izročilne pogodbe potrebno poravnati davek, ki je opredeljen v Zakonu o davku na dediščine in darila. Davek iz izročilne pogodbe spada med davke, ki gredo iz naslova obdarovanja, saj je izročilna pogodba v svoji biti neodplačna. Kljub temu pa je oseba, ki v primeru dedovanja spada k prvemu dednemu redu (zapustnikov potomec ali njegov zakonsko oziroma izven zakonski partner) plačila davka oproščena.
