Vsakodnevno se dogaja, da se par odloči, da želi končati svojo zakonsko zvezo iz takšnih ali drugačnih razlogov. V Republiki Sloveniji poznamo dva načina razveze zakonske zveze. Če se partnerja o ločitvi sporazumeta, govorimo o sporazumni razvezi zakonske zveze, če pa se o nekaterih aspektih njune ločitve ne moreta sporazumeti, govorimo o razvezi zakonske zveze na tožbo. Pri tem je potrebno poudariti, da nikomur ni potrebno navajati razloga, zaradi katerega se želi razvezati. Kot edini možen razlog za razvezo se šteje nevzdržnost, ki pa je med postopkom ni potrebno dokazovati. Prav tako za razvezo zakonske zveze nihče ne odgovarja krivdno.
Nov družinski zakonik, ki je v veljavo stopil 15. aprila 2019, je na področje sporazumne razveze zakonske zveze vnesel nekaj velikih novosti. Ena izmed teh je možnost razveze zakonske zveze pred notarjem. Sporazumna razveza zakonske zveze pred notarjem je po prvem odstavku 97. člena Družinskega Zakonika sicer mogoča samo v primeru, če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi bi imela skupno starševsko skrb, hkrati pa se sporazumeta:
- delitvi skupnega premoženja;
- tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita in
- preživljanju zakonca, v kolikor nima sredstev za življenje in ni zaposlen brez svoje krivde.
V kolikor se zakonca ne moreta sporazumeti o zgoraj navedenih točkah, ali pa imata skupnega otroka, mlajšega od 18 let, je potrebno sprožiti razvezo zakonske zveze s tožbo. Postopek razveze zakonske zveze se prične z vložitvijo tožbe enega od zakoncev pri pristojnem sodišču. V kolikor imata zakonca otroka, je potrebno opraviti še sestanek s CSD, vsekakor pa se skozi celoten postopek razveze zakona upošteva otrokova korist.
Kako je pri razvezi zakonske zveze z delitvijo skupnega premoženja?
Do največjih trenj pri razvezi zakonske zveze s tožbo navadno prihaja pri delitvi premoženja. Načeloma velja, da se premoženje, ki je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze deli na polovico. Vsekakor pa je v sklopu postopka pred sodiščem mogoče dokazati, da je eden od zakoncev v zakon vložil več in da načelo pravičnosti zahteva drugačno delitev premoženja. Pri tem pa je potrebno biti pozoren na to, da v to kategorijo ne štejemo zgolj finančnih prispevkov, pač pa tudi delo, skrb in trud, ki ga lahko posameznik prispeva k skrbi za gospodinjstvo ali za otroka.
