Kazenski zakonik je eden od dveh zakonov, ki urejajo področje kazenskega prava v Republiki Sloveniji. Kazenski zakonik ureja materialnopravne določbe kazenske zakonodaje. V splošnem delu se Kazenski zakonik osredotoča predvsem na sam opis kaznivega dejanja, njegove znake, pa tudi na načela, ki jih je potrebno v kazenskem pravu upoštevati, kasneje, v posebnem delu pa KZ-1 dobro opiše kazniva dejanja in določi pripadajoče sankcije za krivega storilca.
Kazensko pravo je področje, ki lahko grobo posega v pravice posameznika
Zavedati se je potrebno, da je kazensko pravo izjemno zapleteno področje, kjer so lahko pravice posameznika tudi izjemno omejene. Največjo omejitev pravic posameznika predstavlja seveda odvzem prostosti, ki se zgodi po tem, ko je posameznik obsojen in mu je naložena kazen zapora, ki jo mora prestati v enem izmed Zavodov za prestajanje zaporne kazni v Republiki Sloveniji. Posameznik pa se v samem kazenskem postopku lahko z odvzemom prostosti sreča že prej, in sicer v času preiskave, ko se mu lahko odredi pripor, ki se lahko utemeljuje na različnih pravnih podlagah, ena izmed najbolj problematičnih pa je ponovitvena nevarnost, saj tam posameznika presojajmo glede na dejanje, ki mu še sploh ni bilo dokazano.
Slovenija velja za pravno in socialno državo, kar pomeni, da so posameznikove pravice lahko omejene le toliko, kolikor morajo biti nujno omejene, da se zaščitijo pravice drugih. Država kot pravni aparat posameznika ne sme kaznovati v kolikor mu ni izkazana krivda v smislu prepričanosti sodišča, če pa je posamezniku odrejena sankcija v času preiskave, pa mora biti za to podan vsaj utemeljen sum. Posameznika, ki v času izvrševanja kaznivega dejanja ni prišteven ali pa je v pravni ali dejanski zmoti, ni mogoče obsoditi za krivega in mu tudi ni moč pripisati kazenske sankcije, ki bi drugače pritikala kaznivemu dejanju. Vsa načela, ki slednje opisujejo, lahko najdemo v Kazenskem zakoniku, določbe Kazenskega zakonika pa se učinkovito dopolnjujejo z določbami Zakona o kazenskem postopku, ki opisujejo predvsem procesne norma kazenskega postopka. Na področju kazenskega prava je zato nujno, da dobro poznamo oba zakona in ju tudi upodabljamo, saj eden dopolnjuje drugega.
Potreba po komentarju Kazenskega zakonika je pri nas obstajala že dolgo
Vsa kazniva dejanja in vse kazenske sankcije najdemo naštete in opisane v posebnem delu Kazenskega zakonika. Gre za določbe, ki so sicer relativno jasne, vendar se jih da pojmovno nagniti v eno ali drugo smer. Poleg kaznivih dejanj in znakov, so v določbah posebnega dela Kazenskega zakonika navedene tudi sankcije za posamezna kazniva dejanja.
V samem kazenskem postopku pa se lahko določbe Kazenskega zakonika, tako na eni kot tudi na drugi strani, velikokrat izkrivljajo in prilagajajo. Vse to je vodilo to tega, da je strokovna javnost v Sloveniji glasno in razločno zahtevala komentar Kazenskega zakonika, ki bo razjasnil nejasnosti, ki jih prinaša KZ-1 in tako pomagal organom pravosodja, pa tudi posameznikom, ki se v kazenskem postopku znajdejo, da bodo postopki hitrejši in pravičnejši.
Pri nastajanju komentarja Kazenskega zakonika je sodelovalo 50 avtorjev iz vse države, ki prihajajo iz najrazličnejših pravnih in drugi področij. Tako smo v procesu nastajanja komentarja Kazenskega zakonika uspeli zajeti relativno širok spekter mnenj in izkušenj, ki bodo bistveno pripomogle k temu, da se bodo kazenski postopki v Republiki Sloveniji odvijali hitreje in bolj pravično kot do sedaj. Uredniki Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) so dr. Katja Filipčič, dr. Damjan Korošec in Stojan Zdolšek, ki se lahko pohvalijo z obilico strokovnega znanja s področja kazenskega prava. Komentar posebnega dela kazenskega zakonika vključuje 291 členov, na skupaj več kot 3000 straneh.
Omenjeni komentar Kazenskega zakonika je tudi prvi komentar Kazenskega zakonika v Republiki Sloveniji, s poglobljeno, sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij, pri katerem sodeluje ekipa strokovnjakov z vseh področij prava, zastopani so raziskovalci s Pravne fakultete v Ljubljani in vrste drugih institucij (tudi denimo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani).
Komentar obsežen, poglobljen in aktualen ter je namenjen vsem, ki se pri svojem delu srečujejo s kazenskim pravom. Sem štejemo odvetnike, tožilce, sodnike, tudi gospodarstvenike in obramboslovce, različne inšpektorje in druge strokovnjake. Nenazadnje je komentar Kazenskega zakonika namenjen tudi študentom, ki se s kazenskim pravom v študijskih letih srečujejo prvič, tematika pa jim je zato še nekoliko tuja. S pomočjo Kazenskega zakonika bodo materijo dobro razumeli, pridobljeno znanje pa bodo lahko v svoji karieri s pridom uporabljali.
Kazenski zakonik in njegov komentar je mogoče naročiti kar preko spleta
Tako KZ-1 kot tudi komentar Kazenskega zakonika je mogoče naročiti v knjigarni Uradnega lista. Naročilo lahko izvedete kar preko spleta. V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo tako po telefonu kot tudi po e-pošti, kjer vam bomo z veseljem pomagali v primeru težav pri nakupu ali drugih vprašanj, ki se vam morda še zastavljajo.
