Javno naročanje predstavlja skupke dejanj, ki jih opravljajo naročniki z namenom gospodarne pridobitve blaga, storitev ali gradnje. Javno naročanje predstavlja vedno večji odstotek državnega proračuna in tako kot področje postaja vse bolj pomembno tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Preko javnih naročil se danes v povprečju porabi okrog polovica državnega proračuna. Ocenjuje se, da se v postopkih javnih naročil v državah Evropske unije porabi okrog 12% bruto družbenega produkta v Evropski uniji. Tudi Republika Slovenija v tem pogledu ni izjema, saj država preko porabe državnega proračuna pomembno vpliva tudi na gospodarstvo.
Javna naročila so zanimiva tako za velika kot tudi za manjša podjetja, saj je cilj vsakega gospodarstvenika čim bolj gospodarna nabava sredstev oz. storitev, ki jih za poslovanje potrebuje. Ne glede na velikost podjetja, pa se je treba v postopku oddaje javnega naročila držati temeljnih načel, ki so:
- gospodarna poraba javnih sredstev,
- enakopravnost ponudnikov,
- transparentnost postopka oddaje javnega naročila ter
- načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki.
Skladno s temi načeli se morajo voditi vodijo vsa javna naročila.
Kdo je zavezan k javnemu naročanju in kdo je lahko v tem primeru ponudnik?
Kroga zavezancev javnega naročanja je relativno širok. K javnim naročilom so zavezani vsi neposredni pa tudi posredni porabniki državnega in lokalnih proračunov, kot so na primer ministrstva, vladne službe, agencije, javni zavodi ter organizacije, ki so nosilci javnih pooblastil. Ponudnik pa je na drugi strani lahko vsaka pravna, pa tudi fizična oseba, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo oz. ponuja določen izdelek ali storitev. Pri tem je potrebno poudariti, da Zakon o javnem naročanju ne daje nikakršne prednosti domačim ponudnikom, saj v Evropski uniji veljajo načela prostega pretoka oseb, kapitala, storitev in denarja, posledično pa morajo naročniki nediskriminatorno obravnavati tudi ponudnike, ki prihajajo iz drugih držav članic Evropske Unije.
Vsako javno naročilo se mora objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije (https://www.uradni-list.si). Poleg tega so lahko javna naročila objavljena tudi v dnevnem časopisju, vendar ne prej kot v Uradnem listu. Ponudniki se z glavnimi podatki o posameznih javnih naročilih seznanijo iz uradne objave v Uradnem listu. Da so javna naročila nekoliko bolj pregledna, so objave v Uradnem listu razdeljene glede na predmet javnega naročila: blago, storitve ali gradbena dela, ter glede na vrste postopka. To vodi v večjo transparentnost javnih naročil, kar omogoča delo predvsem ponudnikom.
Kongres javnega naročanja bo obravnaval praktični vidik javnih naročil
Ker se v podjetju Uradni list Republike Slovenije d.o.o. zavedamo, kako zelo pomembno področje javna naročila dan danes predstavljajo, smo za vse zainteresirane pripravili Kongres javnega naročanja, ki bo potekal 12. in 13. septembra v hotelu Bernardin v Portorožu. Letošnji kongres bo namenjen spremembam, ki jih na področje javnega naročanja prinašata nova zakonodaja ter praksa Državne revizijske komisije in Sodišča EU. Naročnike in ponudnike bomo po sklopih opozorili na najpogostejše napake pri javnem naročanju.
Na kongresu bodo udeleženci dobili tudi odgovore na praktična vprašanja
Na Kongresu javnega naročanja bomo poskrbeli tudi za kakovostne in izjemno koristne nasvete kako pravilno izpolniti obrazec ESPD, poleg tega pa bomo odgovorili tudi na številna vprašanja, ki se strankam v postopku javnega naročanja zastavljajo. Med slednja sodijo na primer:
- Kaj pomeni neresnična izjava ponudnika?
- Ali imajo ponudniki pri potrjevanju referenc kakšne pravice, naročniki pa dolžnosti?
- Ali je sofinanciranje javnih naročil iz kohezijskih sredstev priložnost ali ovira?
Poleg tega pa na kongresu javnega naročanja ne bo manjkalo niti izkušenj, ki smo jih v procesu javnega naročanja pridobili v praksi.
Kongres o javnem naročanju bo, kot zmeraj, izjemno praktično naravnan, v toku dogodka pa se bomo poskušali izogniti brezplodnim debatam, pač pa bomo udeležence kongresa spodbujali k zastavljanju konkretnih vprašanj, katerim bo posvečenega precej časa v okviru vsake sekcije. Namen dogodka je namreč v tem, da udeleženci dobijo odgovore na svoja praktična vprašanja, in ne zgolj to, da so opozorjeni na težave, ki jih praksa javnih naročil prinaša s sabo.
Predavatelji, ki bodo na kongresu predavali, se bodo potrudili, da bodo postopek oddaje javnih naročil predstavili kar se da transparentno in razumljivo, saj se zavedamo, da je razumevanje postopka oddaje javnega naročila nujno potrebno za kakovostno izvedeno storitev, ki zahteva tudi veliko pravne podlage in praktičnega znanja. Samo javno naročilo se namreč ne konča s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, temveč šele z uspešno izvedbo pogodbe o javnem naročilu.
Komu je Kongres javnega naročanja namenjen?
Kongres javnega naročanja je namenjen predstavnikom naročnikov in ponudnikov, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, bodisi pri pripravi tehničnega ali pravnega dela dokumentacije, pri pripravi ponudb ali pri koordinaciji izvedbenega dela javnih naročil. Poleg tega pa bo dogodek koristil tudi pravnim svetovalcem, odvetnikom, sodnikom, ki bodo tako razširili in poglobili svoje znanje o javnem naročanju.
V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo tako po telefonu kot tudi po e-pošti, kjer vam bomo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja.
