Kovičenje je postopek spajanja ali združevanja dveh materialov s pomočjo zakovic. Postopek kovičenja je lahko vroč ali hladen, predvsem je odvisen od materialov, ki jih želimo spojiti med seboj. Kovičenje ima pred drugimi tehnikami spajanja kovinskih in nekovinskih materialov to prednost, da se pri postopku ni potrebna visoka temperatura, ki lahko deformira spojeni material, kot se to lahko zgodi pri varjenju. Za kovičenje se uporablja kovice različnih vrst, oblik in materialov. Najpogosteje se na področju pohištvene industrije in industrije stavbnega pohištva ter avtomobilizma, uporabljajo polne kovice, saj prenesejo zelo velike obremenitve. Ko spajamo tanjše kovine, keramiko, usnje, papir, gumo in karton, pa uporabljamo polvotle kovice, ki omogočajo lažje kovičenje. Poznamo tudi stopničaste in kontaktne kovice, zlasti slednje se uporabljajo v sistemih z električnim krogotokom, saj nadzorujejo tok električne energije. Primerne so za kovičenje v stikalnih sistemih, električnih sistemih motornih vozil in drugih tehnologijah, kjer se uporablja električna energija.
Za spajanje elementov, ki omogočajo gibljive spoje, uporabljamo sornike. Sornike poznamo tudi pod drugimi imeni, na primer valjčki, osi, čepi ali zatiči. Spoj s sornikom ima najmanj en gibljiv del pogosto pa sta pomična kar oba dela spoja. Gibljivi del sornika je sestavljen iz ohlapnega prilega, povezanega s tesnim prilegom. Ker je gibljivi del izpostavljen obrabi, ga je potrebno redno mazati.
