Brezkofeinska kava je narejena iz povsem običajnih kavnih zrn, ki gredo skozi postopek odstranitve kofeina. Slednji je eno izmed najbolj razširjenih naravnih poživil, ki se uvršča med alkaloide. Nahaja se v surovem semenu oziroma plodu rastline.
Priljubljena sestavina vpliva na delovanje osrednjega živčnega sistema poviša nivo energije, a ob tem tudi pritisk in srčni utrip. Zato mnogi raje posežejo po brezkofeinskem napitku. Ta sicer ni popolnoma brez naravnega stimulanta, saj predpisi EU namreč dopuščajo, da ga lahko vsebuje, a manj kot 0,3 %. Najboljša kava za kafetiero, še posebej brezkofeinska, pri ljubiteljih tega toplega napitka spodbuja številne razprave. Verjeli, ali ne je poleg znatno zmanjšane vsebnosti poživila v vonju in okusu le majhna razlika.
Svetu jo je v Nemčiji leta 1906 predstavil Ludwig Roselius, ki je menil, da je njegov oče preminil zaradi prevelikega zaužitja kofeina. Zato si je želel ustvariti mešanico, ki bo obdržala okus, a ne bo vsebovala “strupa”. Med raziskovanjem se je pošiljka zrn potopila v morsko vodo, kjer je med kuhanjem voda iz zrn odstranila večino poživila. Njegov ponesrečeni postopek se pri pripravi uporablja še danes.
Kava za espresso brez kofeina je pripravljena po različnih postopkih, ki ohranijo okus in aromo
Brezkofeinska kava je rezultat postopka dekafeinizacije ali odstranitve kofeina. Postopek se uporabi na sveže pobranih zelenih kavnih zrnih s trdno zunanjostjo in notranjostjo. Za odstranitev se poleg postopka Swiss Water uporabljata še dva, in sicer:
• Dekafeinizacija s pomočjo topil
Postopek se začne s parjenjem zrn, pri čemer se odprejo njihove pore. Ko so dovolj zmehčana, se jim doda izbrano topilo. Danes se uporabljata predvsem diklorometan in etilacetat. Molekule naravnega poživila se vežejo z njima, zrna pa se nato operejo, poparijo in pražijo.
S praženjem pri visoki temperaturi izhlapijo vse tekočine, uporabljene v tem procesu. Ohranjeni pa so odlični okusi in arome, ki najbolje pridejo do izraza med pripravo, kjer se uporabi filter, espresso ali kafetiera Bialetti za indukcijo.
• Dekafeinizacija s CO2
Zrna so v tem postopku najprej namočena v zaprtem rezervoarju iz nerjavečega jekla. Temu sledi dodajanje ogljikovega dioksida (CO2) v rezervoar pod zelo visokim pritiskom. S postopkom se poživilo izloči, pritisk zniža, CO2 pa izhlapi.
Swiss Water espresso kava ima kar 99,9 % manj kofeina, a še vedno bogat priokus
Brezkofeinska kava – Swiss Water. Ljubitelji napitka pogostokrat zasledijo ta napis, a niso čisto prepričani, kaj to pomeni. Swiss Water označuje proces izločanja kofeina iz kavnih zrn. Z enkratnim namakanjem zrn v čisti vodi se ustvari izvleček zelene kave (Green Coffee Extract – GCE). Ta je ključen za postopek dekafeinizacije, sestavljajo pa ga sveža voda ter topne trdne snovi v plodu.
Pred začetkom se zelena zrna rehidrirajo ter pripravijo na ciljno raven vlage, ki je idealna za izločanje stimulanta. V tem procesu se odstranijo še prah, umazanija in druge nečistoče. Med dekafeinizacijo se izvleček zelene kave osvežuje in prenavlja, njegovo zdravje pa je nenehno spremljano. Ko je odstranjenih 99,9 % kofeina, so zrna pripravljena na sušenje in praženje. Ta se glede na izbrano metodo izločanja nekoliko razlikujejo, razlike v videzu pa so lahko manjši izziv pri praženju.
A praženje je svojevrstna umetnost, s pomočjo katere se izrazi bogat in aromatičen okus. Segrevanje povzroči kemične spremembe, ki jih ločimo glede na:
• Svetlo in občutljivo praženje
• Srednje praženje
• Srednje in polno praženje
• Temno praženje
In katera je najboljša kava za kafetiero? Sami okusi se precej razlikujejo med seboj. Medtem ko svetlo in občutljivo praženje ohrani več kisline in manj aromatike, srednje praženje daje čokoladen in lešnikast priokus. Srednje in polno pražena zrna imajo polnejši okus temne čokolade, temno praženje pa odlikuje grenak, močnejši okus. Okus in aroma pa nista odvisna le od praženja, temveč še od priprave. Kafetiera Bialetti za indukcijo dopušča, da napitek tudi po pripravi ohrani aromo, zemeljske okuse in pridobljene priokuse.
Brezkofeinska kava in njena priprava v kafetieri Bialetti za indukcijo
Prav tako kot klasična zrna, se tudi brezkofeinska kava lahko pripravi na najrazličnejše načine, bodisi kot espresso kava ali turška, s filtrom, tehnika French press…. Med najbolj razširjenimi je zagotovo priprava s kafetiero. Postopek se začne s finim mletjem, kar da bolj poln okus in zanimivejšo aromo.
V spodnji del razstavljene kafetiere se natoči sveža voda, ki ne sme prekriti varnostnega ventila. Nanj se doda še filter, ki se do vrha napolni z mletimi zrni. Spodnji del se nato rahlo potolče ob mizo, da se zrna izravnajo. Pri tem je pomembno, da se ne potiskajo ali “potlačijo” v filter.
Kafetiera se nato sestavi tako, da se zgornji del privije na spodnjega ter položi na srednje močan vir toplote. Ko iz filtra pritečejo prve kapljice, se zmanjša moč indukcijske plošče, da se napitek počasi kuha na ravno pravšnji temperaturi. Medtem vodna para v spodnjem delu bojlerja, ki potuje skozi torto, ponese kavne molekule vse do tulca, kjer jih kondenzira v napitek. Ko se kafetiera napolni se odstavi, napitek prelije v skodelico.
Posebna priprava kave ima svoj čar, a se mnogi sprašujejo ali ima brezkofeinska espresso kava sploh kakšen učinek. Preprost in hiter odgovor je, da, saj prinaša številne prednosti za zdravje in dobro počutje. Zmanjšuje nemirnost, dehidracijo, glavobole in nemirnost, ker pa je bogata antioksidanti pa pomaga tudi pri razstrupljanju telesa.
