Nepremičninsko pravo je celota predpisov, ki zaobjemajo in hkrati urejajo postopek in način prenosa lastninske pravice in drugih stvarnih in obligacijskih pravic pri nepremičnini iz ene fizične ali pravne osebe na drugo fizično ali pravno osebo. Poleg tega lahko v nepremičninsko pravo štejemo tudi spore zaradi motenja posesti, ki so še posebej pogosti v medsosedskih odnosih, nemalokrat pa odvetniki za nepremičnine dobivamo tudi vprašanja, ki so tesno povezana z gradnjami.
Pravna ureditev nepremičnin je zelo pomembna skoraj za vsakogar, saj posega v eno izmed absolutnih pravic, ki jo ima posameznik zoper tretje osebe. Stvarno pravo je za večino posameznikov izjemno pomembno, saj ščiti intimo njihovega doma, ki je navadno nepremičnina v kateri živimo. Poleg tega ščiti tudi druge nepremičnine, ki jih uporabljamo v svojem prostem času. Na takšnih nepremičninah seveda (upravičeno) pričakujemo svojevrsten mir, ki pa ga lahko nemalokrat kdo kali, vse motnje pa lahko lastnik nepremičnine reši s pomočjo nepremičninskega prava in nasveta, ki mu ga odvetnik s tega področja poda.
Kljub vsemu pa pravni red lastnika nepremičnine tudi omejuje. Lastnik nepremičnine je pri izvrševanju svoje lastninske pravice dolžan spoštovati različne predpise. Nekateri od teh so usmerjeni v varstvo okolja in prostora spet drugi v medsosedske odnose.
Odvetniki v okviru nepremičninskega prava obravnavajo številne situacije s katerimi so se stranke soočile oz. se še zmeraj soočajo. Nemalokrat se zgodi, da je kljub izključni naravi, ki jo lastninska pravica vsekakor ima, v njeno izvrševanje poseženo s kakšno drugo pravico (npr. gradnja, izboljšanje, parcelacija, komasacija, sprememba namena rabe, prodaja oz. nakup, služnost, stvarno breme, stavbno pravico, zakup, najem, zastavo, ipd). Za vse navedeno je potrebno soglasje nosilca javnih pooblastil, občasno pa tudi (zaradi mirnih sosedskih odnosov oziroma pravice javnosti do sodelovanja v odločanju o okoljskih zadevah) soglasje sosedov oziroma prizadetih strank.
Kaj je služnost in kje je le-ta urejena?
Poleg tega odvetniki za nepremičninsko pravo v Ljubljani nemalokrat obravnavamo tudi problem služnosti, priposestvovanja in hipotek. Služnost je stvarna pravica na tuji stvari. Zakonsko je urejena v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) kateri predpisuje, da je služnost pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari.
Pod splošni pojem služnosti spada tudi služnost poti. Služnostna pot je ustanovljena v korist stvari, zato ima naravo stvarne služnosti. Pomeni, da lastnik gospodujoče nepremičnine (tiste nepremičnine v korist katere je služnost ustanovljena, do tiste katere se po tej služnostni poti pride) lahko preko služeče nepremičnine (tiste po kateri/ih služeča pot vodi) hodi oz. vozi, odvisno kako je služnost dogovorjena.
Del nepremičninskega prava je tudi stanovanjsko pravo
Odvetnik za nepremičninsko pravo pa se mora vsekakor podrobno spoznati tudi na stanovanjsko pravo, ki je del nepremičninskega prava. V sklopu stanovanjskega prava se posamezniki po pravni nasvet k odvetniku za nepremičnine zatekajo zaradi rednega ali izrednega upravljanja večstanovanjskih stavb, delitve stroškov in medsosedskih odnosov.
Kako se razlikujeta motenjska in lastninska tožba?
Odvetniki za nepremičnine se ukvarjajo tudi s področjem kot je na primer motenje posesti. Kljub temu pa je na tem mestu potrebno poudariti, da motenjska tožba ni nikakor enaka lastninski tožbi. Če nekdo lastniku odvzame stvar, lahko lastnik izbira, ali bo zoper motilca vložil motenjsko tožbo ali pa se raje odloči za lastninsko tožbo. 
Z obema vrstama tožb se sicer zahteva vrnitev stvari, vendar tožbi še zdaleč nista enaki. Ena izmed največjih razlik med tožbama je rok, v katerem mora biti tožba vložena.
Za vložitev motenjske tožbe je določen relativno kratek rok, za vložitev lastninske tožbe pa rok sploh ni predpisan. Postopek z motenjsko tožbo naj bi bil (v teoriji, ne pa nujno tudi v praksi) krajši in enostavnejši, saj v tem postopku ni treba odločati o lastninskih vprašanjih, pač pa se ugotavlja samo zadnje mirno stanje posesti, medtem ko se v postopku z lastninsko tožbo ugotavlja, kdo je lastnik stvari (kar je lahko velikokrat sporno in zahtevno vprašanje).
Razlika pa je tudi v tem, da ko je v lastninski tožbi dokončno razjasnjeno vprašanje, komu stvar pripada, je zadeva končana. Ko pa je v motenjski tožbi podan sklep, z njim zadeva nujno še ni rešena. Ne glede na odločitev lahko namreč ena ali druga stranka vloži še lastninsko tožbo in z njo uveljavlja, da je stvar njegova.
K odvetniku za nepremičnine po nasvet o najemni pogodbi
Vsekakor pa se odvetniki za nepremičninsko pravo ukvarjajo tudi z vprašanji, ki se dotikajo najemnih pogodb. S tem nujno ne mislimo zgolj najemnih pogodb za stanovanje, pač pa se po odvetniški nasvet velikokrat obrnejo tudi stranke zaradi najema poslovnih prostorov.
Odvetnik za nepremičnine vam lahko pomaga pri obeh in tako nudi strokovno pravno pomoč za primer, da se počutite bodisi kot najemodajalec, bodisi kot najemnik oškodovane za svoje pravice kot lastnik ali najemnik nepremičnine, ki je predmet najemnega razmerja in s tem najemne pogodbe.
