Odškodnino se lahko uveljavlja iz različnih razlogov. Praviloma gre za to, da oseba dobi povrnjeno nastalo škodo. Pri sestavi zahtevka vam lahko pomaga odvetnik za odškodninsko pravo.
Škoda lahko nastane iz več vzrokov: lahko gre za škodo, ki osebi nastane, ker je prišlo do poškodovanja njene neke dobrine (npr. lastnine; avtomobila, mobilnega telefona, ipd.). V takem primeru govorimo o premoženjski škodi.
Odškodninski zahtevek: povrnitev navadne škode in izgubljenega dobička
Odvetnik lahko za vas uveljavlja vašo pravico do povrnitve navadne škode, pa tudi do povrnitve izgubljenega dobička. To pride v poštev zlasti takrat, ko je npr. nekdo v neki nesreči (lahko tudi delovni nesreči) poškodovan, zaradi česar v nekem obdobju ne more opravljati svojega poklica in ne dobiva (polne) plače.
Lahko se npr. tudi poškoduje nek stroj, ki ga oseba potrebuje za opravljanje lastnega dela in ga brez tega ne more opravljati. Možno je tudi, da nekdo svojega dela ne opravi pravočasno – npr. da lastnik fotokopirnice naroči nov kopirni stroj in dobavitelj zamuja z dostavo tega stroja, brez njega pa dela ne more opravljati in je iz tega razloga ob zaslužek ipd.
Odškodninska tožba – na kaj je treba biti pozoren
Temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti so: da je nastala škoda; da je šlo za nedovoljeno (nedopustno) ravnanje povzročitelja ali njegove stvari, da obstaja vzročna zveza med nedovoljenim ravnanjem in škodo ter da je podana odgovornost.
Pravočasnost. Zelo pomembno je, da odvetnik odškodninsko tožbo vloži pravočasno. To pomeni, da jo odvetnik za vas vloži pred potekom zastaralnega roka. Ko se namreč iztečejo zastaralni roki, ste izgubili pravico uveljavljati svoj odškodninski zahtevek. Praviloma je zastaralni rok 3 – 5 let.
Odgovornost za drugega. Za škodo, ki jo med delom povzroči delavec, lahko odgovarja delodajalec. Iz medijev bolj znana je objektivna odgovornost npr. zdravstvenih ustanov za delo zdravnikov. Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči njihov otrok.
Zahtevek za nepremoženjsko škodo: kdaj pride v poštev?
Odškodnino lahko uveljavljate tudi za nepremoženjsko škodo. Najpogosteje se kot razlog za to navede telesne oziroma duševne bolečine, zmanjšanje življenjskih aktivnosti, skaženost, strah. Namen odškodnine je v tem primeru osebno zadoščenje.
