Odvetniška pisarna se vsakodnevno sooča s številnimi vprašanji. Odvetnica in odvetnik sta podvržena številnim kompleksnim situacijam, v katerih morata zaščititi interese svojih strank v različnih pravnih sferah. Delo odvetniške pisarne je še toliko bolj barvito zaradi razvejanosti prava Republike Slovenije, ki ga lahko razdelimo na številna pravna področja. Odvetniška pisarna lahko deluje na civilnem ali na kazenskopravnem področju, odvetnica se lahko ukvarja tudi z mednarodnim ali ustavnim pravom, pravom intelektualne lastnine ali z drugimi pravnimi vejami.
Odvetniška pisarna v Ljubljani deluje na številnih pravnih področjih
Ljubljana kot glavno mesto je stičišče, kjer se prepletajo številne pravne sfere, izzivov odvetniku pa tako nikoli ne zmanjka.
V odvetniški pisarni v Ljubljani, kot tudi drugod po Sloveniji, odvetniki velikokrat naletimo tudi na vprašanja iz dednega prava. Gre za pravno področje, ki ni le strokovno kompleksno, pač pa največkrat tudi polno čustev, s katerimi se posamezniki ob izgubi bližnjega soočajo. Odvetnica se tako znajde pred številnimi vprašanji in izzivi odvetniške pisarne. Ljubljana kot glavno mesto pa seveda ponuja tudi številne druge pravne izzive s področja civilnega prava.
Na področju dednega prava se odvetnica v odvetniški pisarni v Ljubljani sooča z vprašanji, povezanimi z dednim redom
V odvetniško pisarno stranke velikokrat zavijejo po nasvet o tem, kako je s pravico do nujnega deleža pri dedovanju, kako je z dedovanjem po stricu ali teti, kako je z darili, ki jih je zapustnik podaril za časa življenja… vprašanj je zares veliko, odgovori, ki jih mora odvetniška pisarna podati, pa so velikokrat kompleksni in večplastni, zato je pomembno, da so odvetniki za dedno pravo podkovani s strokovnim znanjem ter da znajo stvari hitro povezovati v celoto.
Odvetniška pisarna velikokrat naleti na vprašanje o tem, katero vrsto oporoke naj sklene posameznik
Nemalokrat pa odvetniki za dedno pravo naletijo tudi na vprašanje o tem, kako zapisati oporoko. Oporoka je eden izmed dveh pravnih naslovov, po katerih lahko dedujemo v Republiki Sloveniji – drug naslov predstavlja zakon.
V odvetniški pisarni vam bodo povedali, da lahko oporoko sklene vsak, ki je oporočno sposoben. Pravimo, da je posameznik oporočno sposoben, če je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Če zapustnik zapiše oporoko in je le-ta veljavna, se deduje po oporoki, saj tudi Zakon o dedovanju prednost daje zapustnikovi volji. V odvetniških pisarnah v Ljubljani vam bodo znali povedati, da slovenski pravni red pozna več tipov oporoke.
Med najpogostejše sodita lastnoročno napisana oporoka ter oporoka sklenjena pri notarju. Lastnoročna oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. Seveda lahko pri vsebini takšne oporoke pomaga tudi odvetniška pisarna. Ljubljana pa se lahko pohvali tudi s pestrim številom notarskih pisarn, kjer lahko posameznik prav tako sklene svojo oporoko.
Posameznik, ki zna brati in pisati, lahko sklene tudi pisno oporoko pred pričami. Ob sklenitvi take oporoke, lahko odvetnica za dedno pravo poda nasvet, da v postopku dedovanja ne bo prihajalo do težav.
Zanimiva je tudi sodna oporoka, ki je sicer nekoliko podobna oporoki, sklenjeni pri notarju. Takšno oporoko po izjavi oporočitelja sestavi sodnik okrajnega sodišča. Oporočitelj jo mora nato v njegovi prisotnosti prebrati in podpisati, sodnik pa to potrdi. V primeru, ko oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo prebere sodnik, pri tem pa morata biti navzoči še dve priči. Oporočitelj oporoko pred pričama podpiše ali naredi na njej ročno znamenje, na oporoko pa se podpišeta tudi priči. Prisotnost odvetnikov za dedno pravo tukaj ni potrebna.
V izrednih razmerah lahko posameznik sklene ustno oporoko. To mora storiti pred dvema pričama. Ustna oporoka preneha veljati 30 dni od prenehanja izrednih razmer.
Kdo je lahko oporočna priča?
V odvetniški pisarni v Ljubljani, se velikokrat soočimo z vprašanjem o tem ali so priče, podpisane na oporoki, veljavne priče. Poleg vprašanj o nujnem deležu je to najpogostejše vprašanje in tudi najbolj znano jabolko spora pri dedovanju, s katerim se odvetniška pisarna za dedno pravo in odvetnica v njej sooča. Glede na določbe zakona, morajo priče izpolnjevati določene kriterije. Vsak, ki je priča, mora biti pismen, polnoleten, imeti pa mora tudi polno poslovno sposobnost.
Nemalokrat odvetnica dobi tudi vprašanja o razdedinjenju dediča. Oporočitelj lahko katerega izmed nujnih dedičev tudi popolnoma ali pa delno razdedini. Vendar je to mogoče le v primeru taksativno naštetih razlogov, ki jih določa zakon. To je mogoče če:
- se je oseba s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešila nad zapustnikom;
- je oseba naklepoma storila kakšno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;
- se je oseba vdala brezdelju in nepoštenemu življenju.
Med najpogostejša vprašanja povezana z dednim pravom v odvetniški pisarni, sodijo tista o institutu nujnega deleža
Odvetniška pisarna v Ljubljani pa se velikokrat sooča tudi z vprašanji, ki se zastavljajo potomcem zapustnika. Še največkrat pisarne odgovarjajo na vprašanja o nujnem deležu. Gre za institut dednega prava, ki ščiti nujne dediče zapustnika pred tem, da bi jih oporočitelj prezrl. Med nujne dediče uvrščamo pokojnikove otroke in posvojence, pokojnikove vnuke, pokojnikove starše ter pokojnikovega zakonca oz. izvenzakonskega partnerja.
