nasveti za vas

Članki o temah, ki vas zanimajo.

Odvetniške storitve, Posel in gospodarstvo

Kaj moramo vedeti o dedovanju po oporoki?

Oporoka umrlega

Oporoka je eden izmed osrednjih institutov dedovanja. Dedovanje je proces, ko premoženje umrlega preide na njegove potomce. Med premoženje štejemo tako materialne stvari, kot tudi pravice zapustnika, razen strogo osebnih. V Sloveniji lahko dedujemo po dveh pravnih podlagah – po zakonu ali po oporoki. Zakonsko dedovanje temelji na dednih redih. Po tem principu lahko dediče razdelimo v tri dedne rede:

  1. Dedni red: zapustnikovi potomci in zapustnikov zakonski oz. zunajzakonski partner.
  2. Dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) ter zakonec oz. zunajzakonski partner.
  3. Dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Oporoka umrlega

Kaj je nujni delež pri oporoki in kdo se lahko nanj sklicuje?

V kolikor oporoka ni sestavljena, je neveljavna ali pa uničena, se deduje po zakonu. Če pa je zapustnik sestavil veljavno oporoko se deduje po oporoki, kjer se v prvi vrsti skuša upoštevati želja zapustnika. Vendar se žal velikokrat zgodi, da zapustnik tudi svoje najbližje prezre in jih v oporoki torej ne omeni. Če jih ni posebej razdedinil, za kar sicer potrebuje zakonski razlog, je Zakon o dedovanju ponudil institut nujnega deleža pri oporoki, ki nekako ščiti najbližje sorodnike zapustnika. Nujni delež lahko pri izpodbijanju oporoke zahtevajo nujni dediči. To so:

  • otrok (posvojenec),
  • vnuk in
  • zakonec oz. izvenzakonski partner,

ki lahko zahtevajo 1/2 zakonskega deleža, ter

  • starši,
  • dedi in babice ter
  • bratje in sestre,

ki lahko zahtevajo 1/3 zakonskega deleža.

Nujni delež se izračuna na podlagi vrednosti zapuščine. Pri izračunu vrednosti zapuščine se upoštevajo darila dana dedičem (kadarkoli) ter tretjim osebam (v zadnjem letu), ne upošteva pa se vrednost daril, ki jih je zapustnik dal v dobrodelne in druge človekoljubne namene ter daril, ki se po zakonu ne vračunavajo dediču v njegov dedni delež.

Možnost izpodbijanja oporoke

Katere vrste oporok poznamo?

Dandanes lahko sklenemo različne vrste oporok. Lastnoročna oporoka je veljavna le, če jo je oporočitelj sam podpisal. Pisno oporoko pred pričami lahko sklene tisti, ki ne zna pisati in lahko v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, hkrati pa pred njima izjavi, da je to njegova oporoka. Priči prav tako lastnoročno podpišeta oporoko. Poznamo še sodno oporoko, ustno oporoko in oporoko v obliki notarskega zapisa. Priče pri pisni ali sodni oporoki so lahko pismene polnoletne osebe, ki jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Če gre za sodno oporoko, morajo priče razumeti jezik, v katerem je napisana. Pri ustni oporoki morajo priče izpolnjevati enake pogoje, ni pa obvezno, da znajo brati in pisati.

Comments are Closed

Theme by Anders Norén

Spletna stran za delovanje potrebuje piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close