Razveza zakonske zveze oziroma ločitev, kot ta institut velikokrat imenujemo pogovorno, prav gotovo ni prijetna izkušnja za nikogar vpletenega, vendar nemalokrat predstavlja edino možnost, da lahko normalno nadaljujemo s svojim življenjem.
Po novem Družinskem zakoniku lahko posameznika, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, sporazumno razvezo opravita kar pri notarju, če pa imata mladoletne otroke, pa je postopek razveze zakonske zveze nekoliko bolj kompleksen. Tudi, če se o razvezi ne moreta sporazumeti je potrebno vložiti tožbo na razvezo zakonske zveze pri pristojnem sodišču.
Zakonca se lahko torej odločita za sporazumno razvezo zakonske zveze ali za razvezo na tožbo. Pri sporazumni razvezi zakonske zveze morata zakonca pred samo razvezo sprejeti sporazume o varstvu in vzgoji morebitnih otrok, preživljanju otrok, stikih z otrokom, delitvi skupnega premoženja, o preživljanju bivšega zakonca.
Kako poteka delitev premoženja v primeru razveze?
Največkrat se zatakne prav pri delitvi premoženja v primeru razveze, z istimi težavami pa se spopadamo tudi, kadar pride do razveze zunajzakonske skupnosti. Zunajzakonska skupnost ima po določenem času skupnega bivanja pravzaprav enake učinke, kot zakonska zveza, sploh kadar govorimo o njeni razvezi pa tudi ko govorimo o dolžnostih partnerjev drug do drugega. V osnovi se premoženje zakoncev deli na skupno in posebno. Skupno premoženje je tisto, ki sta ga zakonca ustvarila za časa trajanja zakonske zveze in se deli na polovico, posebno pa je tisto, ki pripada vsakemu zakoncu posebej in v primeru razveze zakonske zveze ni predmet delitve. Deleža zakoncev na skupnem premoženju sta enaka, lahko pa eden ali drugi dokazujeta, da sta v skupnost doprinesla več kot polovico, pri čemer kot doprinos štejemo tudi nematerialne stvari (kot so dela v gospodinjstvu ali vzgoja otrok). Problemi, ki se ob ločitvi ter delitvi skupnega premoženja porajajo pa so številni in pomoč odvetnika je skoraj nujna. V kolikor zakonca dogovora ne moreta skleniti, je potrebno v sodnem postopku ugotoviti obseg premoženja in opraviti delitev. Poleg tega ima razvezani zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, v primeru ločitve pravico od drugega zakonca zahtevati preživnino.
Potrebno pa je poudariti tudi, da sodišče v okviru ločitvenega postopka ne odloča o delitvi premoženja zakoncev. Gre namreč za samostojen spor, o katerem sodišče odloči posebej. Da bi se interes posamezne stranke čim bolje zavaroval, se je v primeru razveze zakonske zveze na tožbo najbolje obrniti na odvetnika.
