Ljudje se po nasvete k odvetniku ali odvetnici zatekajo v najrazličnejših življenjskih situacijah. Morda gre za nakup nepremičnine, podpis pogodbe s poslovnim partnerjem, velikokrat gre za sosedske spore, odškodninske zadeve, nemalokrat pa se v odvetniških pisarnah v Ljubljani srečamo tudi s prošnjami po pravnih nasvetih iz družinskega ali dednega prava.
Pravno svetovanje je zelo priljubljeno v primeru sosedskega spora
Pravni nasvet se velikokrat zahteva v primeru sosedskih sporov. Podlago za to pravno področje predstavlja Stvarnopravni zakonik. Glavno pravilo, ki bi ga ljudje morali upoštevati, in s katerim bi se izognili večini sosedskih sporov je, da z izvrševanjem svoje lastninske pravice, ki jo imajo na nepremičnini, ne škodujejo ali sploh kakorkoli posegajo v lastninsko pravico drugega. Do spora med sosedi velikokrat pride zaradi hoje čez tujo parcelo, gradnje preblizu meje ali pa nek predmet (na primer drevo) sega na drugo zemljišče. Vse to so situacije, v katerih se ljudje velikokrat odločijo za pravno svetovanje, nemalokrat pa tudi za uveljavljanje svoje pravice na sodišču.
Spori med sosedi pa ne temeljijo zmeraj zgolj na vprašanju meje, pač pa lahko eden od sosedov s svojo lastno nepremičnino počne nekaj, kar ogroža nepremičnino njegovega soseda. V tem primeru je ogroženi upravičen od soseda zahtevati, da s takšnimi dejanji preneha. Govorimo o situacijah, ko bi spremembe na eni nepremičnini povzročile trajno uničenje ali večjo poškodbo sosedove nepremičnine.
Velikokrat se ljudje po pravni nasvet zatečejo tudi v primeru plačila davka
Seveda pa ljudje pravnih nasvetov ne iščejo zgolj zaradi sosedskih sporov. Veliko vprašanj se postavlja tudi o plačilu davka, pa naj si bo to davek pri prodaji oziroma nakupu nepremičnine, davek od darila ali pa davek pri dedovanju.
Pri prodaji nepremičnine je za plačilo davka zavezan prodajalec, vendar se lahko stranki v kupoprodajno pogodbi dogovorita tudi drugače. V primeru novogradnje se obračuna 22% davek. Nižja 9,5% stopnja DDV velja stanovanjske nepremičnine in sicer za stanovanja do 120 m2, ter za enostanovanjske hiše do 250 m2 uporabne površine. Uporabno površino dobimo tako, da seštejemo površine bivalnih prostorov. Davčna osnova je prodajna cena nepremičnine. Če je nepremičnina stara je davek veliko manjši in znaša zgolj 2%.
Davek pa mora poravnati tudi, ko določeno stvar neodplačno pridobi v last preko dedovanja ali kot darilo. Zakon, ki to področje ureja se imenuje Zakon o davku na dediščine in darila. Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je oseba, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja ali darovanja oziroma oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi darilne pogodbe za primer smrti. Višina davka, ki jo mora oseba poravnati je odvisna od dednega reda, ki mu obdarjenec oziroma dedič pripada. Osebe, ki spadajo v prvi dedni red so plačila davka v obeh primerih oproščene. Poleg njih pa je davka oproščen tudi dedič oziroma obdarjenec, ki darilo oziroma dediščino, brez povračila odstopi državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, če je premoženje namenjeno za nepridobitne namene.
Po pravni nasvet se velikokrat zatečejo stranke, ki se želijo dediščini odpovedati
Ker se posamezniki velikokrat ustrašijo plačila davka od dediščine ali pa morda zapustnikovih dolgov, ki jih podedujejo skupaj s preostalim premoženjem, se k pravnemu nasvetu zatekajo tudi zaradi tega. Poudariti moramo, da se je dediščini mogoče odpovedati samo, če z njo še nismo razpolagali, ko pa se dediščini odpovemo te odpovedi ne moremo več preklicati. Nasploh pa velja, da dedič za dolgove zapustnika odgovarja do višine podedovanega premoženja, vendar z vsem svojim premoženjem.
Zelo pogosto je obisk pravne pisarne v primeru razveze zakonske zveze
Ne moremo pa izpustiti področja družinskega prava, kjer je pravno svetovanje še posebej pogosto, sploh v primeru razveze zakonske zveze. Največkrat se tukaj pojavljajo težave pri delitvi premoženja in stikih z otroci. V Republiki Sloveniji poznamo dva možna načina razveze zabkonske zveze – sporazumno ali pa na tožbo. Če se zakonca razvežeta sporazumno, se morata sporazumeti tudi o delitvi premoženja in v primeru skupnih otrok tudi o tem, kdo bo imel na otrokom skrbništvo in kako bodo potekali stiki z drugim staršem. Dan danes je vse bolj priljubljeno t.i. skupno skrbništvo. Shema je običajno začrtana tako, da si starši »delijo« otroke, kar pomeni, da so pri vsakem od staršev nastanjeni približno enak čas. Seveda pa terja ta vrsta skrbništva tudi po razvezi zakonske zveze zrelost in veliko mero razumevanja med bivšima zakoncema.
Če se zakonca o navedenem ne sporazumeta, sledi razveza na tožbo, ki jo vloži eden od zakoncev pred pristojnim sodiščem. V primeru skupnih otrok morata zakonca opraviti tudi razgovor pri Centru za socialno delo, ki bo skušal ugotoviti, kako zaščiti otrokove koristi, nadalje pa bo postopek izpeljalo sodišče. Z novim družinskim zakonom pa se pojavlja tudi novost – če zakonca skupnih otrok nimata ali pa so ti že polnoletni, se lahko sporazumno razvežeta tudi pred notarjem.
