nasveti za vas

Članki o temah, ki vas zanimajo.

Odvetniške storitve, Svetovanje

Pravilna izvedba odpovedi delovnega razmerja

Odpoved delovnega razmerja

Odpoved delovnega razmerja ali sklep o odpovedi delovnega razmerja sta izraza, ki se laično uporabljata za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) namreč ne uporablja izraza odpoved delovnega razmerja, temveč izraz odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za institut, s katerim lahko ena od pogodbenih strank, neodvisno od volje druge pogodbene stranke, povzroči prenehanje delovnega razmerja. Tako je odpoved pogodbe o zaposlitvi na voljo delavcu in delodajalcu, vendar je zakonska ureditev za vsako od pogodbenih strank različna. ZDR-1 odpoved delovnega razmerja ureja od 82. do 117. člena. Odpoved je lahko redna ali izredna, bistvena razlika med njima pa je, da v primeru izredne odpovedi delovnega razmerja odpovednega roka ni.

Uporaba izraza sklep o odpovedi delovnega razmerja

Kot je že uvodoma navedeno, je sklep o odpovedi delovnega razmerja izraz, ki se laično uporablja za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V praksi se ta izraz običajno pojavlja v primerih, ko delavci prejmejo odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, v kateri je izražena odpoved sama, poleg tega pa je v njej obrazložen odpovedni razlog. Drugače pa je v primeru, ko delavec poda redno odpoved delovnega razmerja. Njemu kot šibkejši stranki v razmerju namreč v primeru redne odpovedi ni treba navajati in izkazovati obstoja določenega odpovednega razloga. Sta pa tako delavec kot delodajalec pri redni odpovedi dolžna spoštovati odpovedni rok, kot ga za določen primer ureja zakon.

Brezplačno svetovanje o vrsti postopka

Ali uvrščamo odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov med redne odpovedi?

Za vsako redno odpoved s strani delodajalca mora obstajati utemeljen razlog. Med razloge za redno odpoved delovnega razmerja ZDR-1 uvršča tudi odpoved iz poslovnega razloga. V zakonu je določeno, da je odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov možna takrat, kadar prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Okoliščine, zaradi katerih je prenehala potreba po določenem delu, izvirajo iz delodajalčeve sfere, kar mora delodajalec pri odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov tudi utemeljiti. Ta odpovedni razlog torej ne sme biti v povezavi z ravnanjem ali sposobnostmi delavca oziroma ne sme izvirati iz delavčeve sfere. Poslovni razlog kot odpovedni razlog za redno odpoved delovnega razmerja ne sme biti fiktiven in ne sme prikrivati kakšnega drugega razloga. Ker gre pri odpovedi delovnega razmerja iz poslovnega razloga za redno odpoved, razmerje med pogodbenima strankama preneha z iztekom odpovednega roka. Delavcu v takem primeru odpovedi delovnega razmerja pripada tudi zakonsko določena odpravnina. Če delodajalec, ki zaposluje večje število delavcev, ugotovi, da bo bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni določenega števila delavcev, kot je predpisano z zakonom, in da bo moral tem delavcem odpovedati delovno razmerje iz poslovnega razloga, bo moral izdelati program razreševanja presežnih delavcev in o tem čim prej obvestiti sindikate pri delodajalcu. Kopijo takega pisnega obvestila bo moral poslati tudi zavodu za zaposlovanje.

Obvestilo o odpovedi delovnega razmerja

S sprejetjem novega ZDR-1 leta 2013 se je postopek odpovedi delovnega razmerja poenostavil. Prejšnji zakon je določal, da mora delodajalec o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga pisno obvestiti delavca. Novi zakon pa takega pisnega obvestila o odpovedi delovnega razmerja ne določa več. Še vedno pa je v veljavi določba, da če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sindikatu, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, poslati pisno obvestilo. O odpovedi delovnega razmerja lahko sindikat ali svet delavcev oziroma delavski zaupnik poda svoje mnenje v roku šestih dni. Kljub morebitnemu negativnemu mnenju sindikata ali sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, lahko delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Pravno svetovanje

Odpoved delovnega razmerja mora biti podana v pisni obliki

Tako redna kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti izražena v pisni obliki, saj je pisnost odpovedi pogoj za njeno pravno veljavnost. Delodajalec mora o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve delavcu ob odpovedi podati pisno obvestilo. O odpovedi delovnega razmerja s strani delavca mora biti v pisni obliki obveščen delodajalec, vendar delavcu pisne odpovedi ni treba posebej utemeljevati. S pisno obliko odpovedi se zasleduje zlasti pravno varstvo delavca, saj je delavec tako obveščen o razlogu za odpoved delovnega razmerja, kar mu omogoča tudi učinkovitejše uveljavljanje sodnega varstva v primeru, da se za to odloči.

Comments are Closed

Theme by Anders Norén

Spletna stran za delovanje potrebuje piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close