nasveti za vas

Članki o temah, ki vas zanimajo.

Pravo

Razveljavitev darilne pogodbe za nepremičnino in nujni delež pri pogodbi

pogodba

Darilna pogodba je ena izmed najpogostejših pogodb, ki služijo prenosu lastninske pravice na premičnini ali na nepremičnini. Poleg nje se lastninska pravica zelo pogosto prenaša tudi s kupoprodajno pogodbo. Razlika med njima je, da je prva neodplačna, druga pa je seveda odplačna. Darilna pogodba je torej pogodba, s katero darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Za to pogodbo velja, da mora biti sklenjena v pisni obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Če pa darilno pogodbo sklepata zakonca, mora biti le-ta sklenjena v notarski obliki.

Kakšne so posebnosti, na katere moramo biti pozorni, ko sklepamo darilno pogodbo za nepremičnino?

Če sklepamo darilno pogodbo za nepremičnino moramo paziti na nekaj podrobnosti. Takšna pogodba mora biti zmeraj sklenjena v pisni obliki. Pri tem pa se moramo zavedati tudi tega, da lastninska pravica preide na obdarjenca šele, ko se le-ta v Zemljiško knjigo vpiše kot lastnik nepremičnine, ki je bila dana v dar. Dobro je, da že sama darilna pogodba vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. V tem primeru je potrebno podpis darovalca na darilni pogodbi notarsko overiti. Če darilna pogodba zemljiškoknjižnega dovolila ne vsebuje, pa je potrebno le tega sestaviti ločeno, ter nato notarsko overiti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu.

razveljavitev darilne pogodbe

V katerih primerih lahko darovalec darilno pogodbo razveljavi?

Včasih pa se po sklenitvi darilne pogodbe darovalec znajde v položaju, ko si želi darilno pogodbo razveljaviti. Razveljavitev darilne pogodbe ni časovno omejena, kar pomeni, da lahko slednjo razveljavimo, kadarkoli želimo. Pri tem je treba poudariti, da mora biti razveljavitev darilne pogodbe opravljena najmanj leto dni potem, ko je oseba izvedela za razlog, na podlagi katerega želi pogodbo razveljaviti. Razveljavitev darilne pogodbe možna samo iz zakonsko točno določenih razlogov, med katere uvrščamo:
– Stisko darovalca: V kolikor darovalec po sklenitvi darilne pogodbe pride v finančno stisko in se ne more normalno preživljati, saj nima zadostnih sredstev, lahko darilno pogodbo razveljavi. Razveljavitev darilne pogodbe je mogoča samo tedaj, kadar darovalec nima zadostnih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. V tem primeru lahko obdarovancu odvzame premičnino ali nepremičnino in si zagotovi lastno preživetje na podlagi dodatnih sredstev.
– Huda nehvaležnost obdarovanca: Če se je obdarovanec huje prekršil zoper darovalca ali njegove bližnje, ima slednji razlog za razveljavitev darilne pogodbe. Pri definiciji hude nehvaležnosti se je najbolje ravnati po osnovnih moralnih načelih.
– Pozneje rojeni otroci darovalcu: Če darovalec slednjih ni predvideval in je zaradi tega že sklenil darilno pogodbo, lahko stvar ali pravico iz tega naslova zahteva nazaj in jo kasneje podari svojim otrokom.

Z izpodbijanjem darilne pogodbe lahko uveljavimo tudi nujni delež, ki nam pripada

Darilna pogodba pa je lahko tudi predmet izpodbijanja. Izpodbijanje darilne pogodbe je možno zaradi številnih razlogov. Pogodbo je mogoče izpodbijati v drugih primerih, ki veljajo za vse pogodbe kot so npr. zmota o osebi, zmota v nagibu, poslovna nesposobnost, itd.

Kaj je nujni delež pri darilni pogodbi in kdo je do njega upravičen?

Nikakor pa ne moremo mimo nujnega deleža, ki velikokrat sovpada z darilno pogodbo. Nujni delež omogoča nujnim dedičem, da dedujejo po zapustniku, kljub temu, da je zapustnik svoje premoženje podaril (ali ga zapustil v oporoki) drugim dedičem. Med nujne dediče štejemo pokojnikove otroke in posvojence, pokojnikove vnuke, pokojnikove starše, pokojnikovega zakonca oz. izvenzakonskega partnerja. Dede in babice ter brate in sestre med nujne dediče prištevamo samo takrat, ko so ti trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje v nasprotnem primeru pa ne.

Nujni delež predstavlja del deleža, ki bi šel dediču po zakonitem dednem redu. Nujni delež je institut, s katerim je zakon zavaroval zapustnikove bližnje pred njegovim prezrtjem. Nujni delež tudi pri darilni pogodbi znaša 1/2 zakonskega deleža za otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja ter 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice, brate in sestre.

V kolikor je zapuščina zaradi daril danih za časa življenja premajhna, da bi se nujni dediči lahko poplačali, se prične vračunavanje daril v zapuščinsko maso. Vračunavanje se izvrši tako, da se vsakemu sodediču, ki zahteva vračunavanje, najprej dodeli iz zapuščine enaka vrednost kakor je vrednost darila, ki ga je dobil dedič, ki se mu darilo vračuna, ostanek pa se potem razdeli med dediče v razmerju njihovih dednih deležev (v delitev ostanka se vključi tudi obdarjenca). Če bi se zgodilo, da zapuščine ni toliko, da bi vsi dediči dobili enako (torej skupaj z darili, ki so jih že dobili za časa življenja), potem dediču, ki je že za časa zapustnikovega življenja dobil darilo, ni potrebno nič vračati, ampak ostane lastnik podarjenih stvari. Vendar pa, če pride do prikrajšanja nujnega dednega deleža in sodediči to uveljavljajo, takrat je dolžan vrniti sorazmerni del darila, če prikrajšanje ni bilo odpravljeno že z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj.

Comments are Closed

Theme by Anders Norén

Spletna stran za delovanje potrebuje piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close