Stvarno pravo je področje civilnega prava, ki v večini ureja pravice, ki jih imamo na stvareh. Med najpomembnejšimi je lastninska pravica, vsekakor pa sem štejemo tudi služnosti, zastavno pravico in nekatere druge pravice na stvareh.
Temeljni akt, ki stvarno pravo ureja je stvarnopravni zakonik. Gre za zakon, ki vsebuje številne določbe prava stvari in pravic na stvareh. Eno izmed zelo pomembnih področij, ki jih ureja stvarnopravni zakonik je sosedsko pravo. Gre za področje, na katerem prihaja do številnih sporov. Seveda je generalno pravilo, ki bi ga ljudje morali upoštevati, kadar gre za odnose med sosedi, da z izvrševanjem svoje lastninske pravice, ki jo imajo na nepremičnini, ne bi smeli škodovati ali omejevati pravic svojih sosedov. To lahko povemo tudi drugače – vse kar počnemo z našo nepremičnino ne sme posebej vznemirjati naših sosedov, prav tako pa dejanja, ki so povezana z njihovo nepremičnino ne bi smela vznemirjati nas. Vendar temu velikokrat žal ni tako, posledično pa prihaja do sporov, ki jih navadno rešujejo sodišča, v vsakem primeru pa je v primeru sosedskega spora dobro poiskati pomoč odvetnika.
Katere situacije največkrat privedejo do sporov v sosedskem pravu?
Veliko primerov sporov s sosedskega prava so na primer vzdrževalna dela, ki jih je na nepremičnini potrebno opraviti. Lastnik nepremičnine, na kateri je nujno treba izvesti dela, ki so potrebna za uporabo nepremičnine, lahko začasno uporabi sosednjo nepremičnino zaradi izvedbe del, če teh del ni mogoče izvesti drugače ali jih je mogoče izvesti samo z nesorazmernimi stroški. Seveda mora posameznik po uporabi (tuje) nepremičnine na njej vzpostaviti prejšnje stanje, na zahtevo lastnika pa mora v nekaterih primerih plačati tudi posebno nadomestilo.
Zelo zanimiv je tudi primer zasledovanja živali. Domačo žival lahko njen lastnik zasleduje tudi na tuji nepremičnini. Lastnik nepremičnine lahko lastniku živali prepove dostop na nepremičnino le, če žival brez odlašanja sam izroči lastniku. Poleg tega pa do sporov velikokrat pride tudi zaradi meteornih vod, pri čemer mora lastnik nepremičnine storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepremičnino.
V stvarnopravnem zakoniku je urejena tudi solastnina
Stvarnopravni zakonik ureja tudi pojem solastnine, ki pravi, da ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež). Solastnina lahko po stvarnopravnem zakoniku nastane na tri načine:
- s pravnim poslom,
- z dedovanjem,
- s sodno odločbo.
Kot taka je tudi solastnina velikokrat predmet sporov, zato je nujno, da so v stvarnopravnem zakoniku določbe o solastnini jasno zapisane. Vsi solastniki imajo enake pravice in dolžnosti do predmeta solastnine, je pa pri vsem skupaj zelo velikega pomena sama velikost solastninskega deleža. Načeloma velja, da se z večanjem solastninskega deleža večajo tudi pravice in obveznosti posameznika. Velikokrat pa pride tudi do situacije, ki si želijo solastniki stvar, ki jo imajo v solastnini, razdeliti. Do razdelitve lahko pride zmeraj, razen ob neprimernem času. Neprimeren čas bi lahko bil na primer čas hude nevarne katastrofe in odprave njenih posledic ali pa okoliščine, ki se nanašajo na enega od solastnikov, kot je na primer daljša odsotnost, gospodarske potrebe ali hujša bolezen. Vsi razlogi, ki opravičujejo, da se delitev ne zahteva, pa morajo biti začasne in prehodne narave. Delitev solastnine je lahko sporazumna, v primeru, ko se solastniki o delitvi ne morejo dogovoriti, pa lahko sledi sodna delitev solastnine.
V stvarnopravnem zakoniku najdemo tudi določbe o priposestvovanju
Stvarnopravni zakonik pa ureja tudi priposestvovanje in predkupno pravico. Gre za instituta, ki sta pomembna tudi v okviru dednega prava. Priposestvovanje je oblika pridobitve lastninske pravice. Stvarnopravni zakonik določa, da dobroverni posestnik, ki ima v lasti nepremičnino nekoga drugega, le-to priposestvuje v 20 letih. Priposestvovalna doba po stvarnopravnem zakoniku začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne zahtevanega obdobja. V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so predniki sedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki. Za to, da je priposestvovanje uspešno, je torej pomembno troje:
- dobrovernost posameznika, ki priposestvuje;
- priposestvovalna doba, ki mora biti dovolj dolga;
- posest, ki mora biti stalna.
Zanimiv institut, ki ga stvarnopravni zakonik določa, pa je tudi predkupna pravica. V primeru, ko ima nepremičnina dva ali več etažnih lastnikov in nima več kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etažni lastnini drugi etažni lastniki predkupno pravico. Predkupna pravica je v nekaterih primerih zakonsko določena, velikokrat pa se stranke zanjo dogovorijo tudi s pogodbo. Stvarnopravni zakonik govori o predkupni pravici, ki je povezana s solastnino, predkupno pravico, za katero se stranki dogovorita s pogodbo, pa ureja obligacijski zakonik.
Tako kot tudi na drugih pravnih področjih se tudi na področju stvarnega prava v primeru spora priporoča poiskati nasvet odvetnika za stvarno pravo, ki bo celotno situacijo preučil in skušal čim bolje poskrbeti za zaščito interesov svoje stranke.
