Vodenje zaposlenih zahteva odlično komunikacijo. Obvladovanje komunikacijskih sposobnosti ne zajema le jasen in odločen prenos misli v besede, pač tudi pravočasno pojasnitev in razjasnitev pojmov v delovnem procesu, uspešen vodja pa je tudi izvrsten poslušalec. Vodenje tima zahteva timskega soigralca. Že pri snovanju tima vodja sodelavce izbira tako, da v delovnem okolju ustvarjajo harmonijo in znajo med seboj menjavati vloge pri različnih projektih. Prilagodljivost je mehka večina, ki dokazuje pripravljenost in odprtost za pridobivanje novih veščin, novih strategij za doseganje zastavljenih ciljev in drugačnih pristopov za vodenje zaposlenih. Samoiniciativnost pri vodenju se kaže kot pozitiven odnos in spodbujanje dela zaposlenih brez stalnega nadzora. S tem vodja timu dokaže, da se nanje lahko zanese in jim izkazuje zaupanje. Dober vodja rešuje konflikte sproti in dokončno. V delovnem okolju se vsakodnevno križa mnogo idej in interesov. Umetnost dobrega vodje tima je v tem, da je tudi dober pogajalec, zna poiskati pravo pot, ne vpliva negativno na vpletene, ampak prinaša pozitivne rezultate.
Če se v podjetju pojavijo trenja, zmanjšana uspešnost določenih delovnih skupin ali organizacijskih enot ali nezadovoljstvo sodelavcev, ki pa ga ti včasih ne želijo ali ne znajo pravilno sporočiti svojim nadrejenim, je to največkrat zato, ker se v istih skupinah znajde nekaj ljudi, ki imajo različne cilje, različne osebnostne lastnosti, različne stopnje sposobnosti, druge vrednote ali pa različne želje.
