nasveti za vas

Članki o temah, ki vas zanimajo.

Uncategorized

V primeru dedovanja se je dobro zanesti na pravni nasvet odvetnika

Prevajanje besedila

Dedovanje je relativno standarden postopek, s katerim se žal slej kot prej sreča popolnoma vsak. Gre za postopek prenosa lastnine iz umrlega na njegove dediče. V Republiki Sloveniji so pravila dedovanja relativno jasno zastavljena, kljub temu pa na tem področju velikokrat prihaja do sporov med svojci, ki se žal nemalokrat končajo tudi na sodišču. Prav iz tega razloga je v primeru dedovanja modro poiskati pravni nasvet in v primeru sporov najeti odvetnika za dedno pravo, ki bo ustrezno zaščitil vaše interese in poskrbel, da bodo v najtežjih trenutkih vaše pravice kar se le da zaščitene.

O dedovanju se odloča na zapuščinski obravnavi, ki se odvija pred pristojnim sodiščem. Sodišče bo o dedovanju odločilo s sklepom. Zoper sklep o dedovanju je možna pritožba, ki jo odvetnik vloži v 15 dneh po izdaji sklepa.

Po katerih pravnih podlagah lahko dedujemo pri nas?

V Republiki Sloveniji dedovanje ureja Zakon o dedovanju, ki dediče deli v tri dedne rede:
• Prvi dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.
• Drugi dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
• Tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Ker zakon daje prednost volji zapustnika je primarni vir dedovanja oporoka, če jo je zapustnik zapisal. Če je ni zapisal, je le-ta uničena ali pa zapustnik ni bil oporočno sposoben, se deduje po zakonu, kot je opisano zgoraj. Vendar zakon ščiti najožje zapustnikove sorodnike pred prezrtjem tudi v primeru oporočnega dedovanja. Če je zapustnik najožje sorodnike prezrl in jim ni namenil nobenega premoženja, jim zakon dodeljuje t.i. nujni delež pri dedovanju. Kot določa Zakon o dedovanju, med nujne dediče štejemo pokojnikove otroke in posvojence, pokojnikove vnuke, pokojnikove starše ter pokojnikovega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja.

Kaj moramo vedeti o plačilu davka na dedovanje?

Veliko vprašanj se poraja tudi o plačilu davka o dedovanju. Davek, ki ga moramo ob dedovanju poravnati je seveda odvisen od vrednosti podedovanega premoženja, vendar so osebe, ki sodijo v prvi dedni red davka opravičeno. Tako lahko vidimo, da nam v primeru dedovanja po starših davka ne bo potrebno plačati.

Comments are Closed

Theme by Anders Norén

Spletna stran za delovanje potrebuje piškotke. Poleg piškotkov, ki zagotavljajo funkcionalnost spletne strani, uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike. Več informacij

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close