ZDR-1 in odpovedni rok – kako ga definira in koliko le-ta znaša?
ZDR-1 in odpovedni rok gresta pravzaprav z roko v roki. ZDR-1 ali Zakon o delovnih razmerjih je krovni zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja delavna razmerja. Odpovedni rok je institut, ki ga uporabljamo v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in predstavlja časovno obdobje, ki mora preteči med podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ter dejansko prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi. Namen odpovednega roka je, da si v tem času delodajalec najde novega zaposlenega, delavec pa novo primerno zaposlitev.
Koliko znaša minimalni odpovedni rok po ZDR-1?
Odpovedni rok po ZDR-1 je različen in je odvisen predvsem od časa, ki ga je zaposleni preživel pod okriljem delodajalca s katerim se razhajata. V 94. členu ZDR-1 določa minimalne odpovedne roke po katerem je v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga odpovedni rok:
- do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
- od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni;
- nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu pa 30 dni in narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, vendar ne več kot do 60 dni;
- nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar le-ta ne more biti krajši od 60 dni.
ZDR-1 in odpovedni rok – kako je z možnostjo dogovora o dolžini odpovednega roka
Lahko pa se delavec in delodajalec o dolžini odpovednega roka tudi dogovorita. V vsakem primeru začne odpovedni rok teči naslednji dan po vročitvi odpovedi ali kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razreševanja presežnih delavcev v odpovedi pogodbe o zaposlitvi določi delodajalec.
Poleg tega se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tudi ta dogovor mora biti sklenjen v pisni obliki.
Delavec ima v času odpovednega roka po ZDR-1 še druge pravice
Ob tem pa moramo omeniti tudi, da ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. Ne glede na to mora delodajalec, ki delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZDR-1 in o odpovedi pogodbe obvesti zavod za zaposlovanje, omogočiti delavcu odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Delodajalec pa je delavcu dolžan izplačati tudi nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.